Mohor

Mohor je med moškimi imeni v Sloveniji na 779. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2007 s tem imenom poimenovanih 56 (1971: 28; 1994: 44) oseb. Zanimanje zanj je bilo nekoliko večje v obdobju 1971–1990, nekaj več kot polovica tako poimenovanih oseb pa je v gorenjski regiji. Obstajala je tudi različica Mahor, kar pa je danes razvidno samo iz priimkov Mahor in Mahorčič.

God:
• 12. julij

Ime Mohor izhaja verjetno prek oblike Mogor iz latinskega imena Hermagoras. To je tudi v grščini in ga povezujejo z imenom boga Hermesa in z glagolom agoréuō v pomenu 'govorim (javno) v skupščini' ali samostalnikom 'agorá 'zbor, skupščina; trg, tržno blago' itd. Sestavina 'agorá je npr. tudi v grških imenih Anaksagóras, Pythagóras. Grški bog Hermes je bil Zevsov in Majin sin, sel bogov in je spremljal duše umrlih v podzemlje.

Iz imena Mohor in različic so nastali priimki Mohor, Mohorč, Mohorčič, Mohorič, Mohorko, Mahor, Mahorčič, Mahorič, Mahorko, Mogorovič.

Hermogenes oziroma Hermagoras, kot so to ime spremenili v Ogleju, je bil sirmijski mučenec, ki je leta 304 umrl skupaj s kristjanom Fortunatom (oba sta v koledarju 12. julija). Njune kosti so ob preseljevanju narodov prenesli v Oglej in sta postala zavetnika oglejskega patriarhata od leta 1031. Od leta 1461 do 1961 sta bila tudi zavetnika ljubljanske škofije. V Sloveniji sta dve cerkvi sv. Mohorja in 16 cerkva sv. Mohorja in Fortunata. Po njih se več naselij imenuje Sv. Mohor, Šmohor ali Mohor.

Po sv. Mohorju se imenuje najstarejša slovenska založba Mohorjeva družba. Pogovorno je mohorjevka 'knjiga Mohorjeve družbe', enako mohorska knjiga in mohorjanska povest, mohorjan pa je 'član Mohorjeve družbe'.