Terezija Benedikta od Križa (umrla 1942)

God: 9. avgust

Drevo križa rojeva ob večnem cvetenju vedno nove sadove odrešenja in zveličanja. Zato gledajo verniki zaupljivo na križ. Iz njegove skrivnosti, ki je skrivnost ljubezni, črpajo pogum in moč, da zvesto hodijo za križanim in vstalim Gospodom. Oznanilo o križu se je potopilo v srca mnogih mož in žena ter spremenilo njihovo življenje. Živ zgled za to izredno notranjo prenovitev je duhovni razvoj Edith Stein. Iz mlade žene, ki je iskala resnico, je po tihem delovanju božje milosti postala svetnica in mučenka: s. Terezija Benedikta od Križa. Danes ponavlja z nebes za nas besede, ki so oblikovale njeno življenje: 'Jaz pa se bom hvalila samo s križem Jezusa Kristusa'.« Tako je dejal papež Janez Pavel II., ko je 11. oktobra 1998, ko je razglasil za svetnico Edith Stein – sestro Terezijo Benedikto od Križa, katero je bil uvrstil med blažene 1. maja 1987 v Kölnu. Od leta 1999 je skupaj s sv. Katarino Siensko in sv. Brigito Švedsko sozavetnica Evrope.

Življenjska pot te svetnice našega časa se je pričela 12. oktobra 1891 v mestu Breslau v tedanji nemški Šleziji, današnjem poljskem Wroclawu. Bila je sedmi in zadnji otrok verne judovske družine, njena ljubljenka – ne le zato, ker je bila najmlajša, ampak tudi zaradi svoje izredne bistrosti. Ko je imela dve leti, je umrl oče Siegfrid, premožen lesni trgovec, in skrb za družino je padla na ramena matere Avguste, ki pa je bila pogumna in odločna žena. Nadarjena Edith je po končani srednji šoli izbrala študij filozofije najprej v rodnem mestu, potem pa v Gottingenu, kjer je predaval Edmund Husserl, ustanovitelj fenomenološke šole. Bila je njegova najboljša učenka. Ko si je leta 1916 z najvišjimi ocenami pridobila naslov doktorice filozofije, je doživela 'prvo srečanje s križem' ob ženi, katere mož je padel na fronti, pa je ta težka izguba ni strla. »Otipljivo sem prvič pred seboj videla Cerkev, rojeno iz odrešilnega Kristusovega trpljenja, v njeni zmagi nad križem in želom smrti.« Njeno srce se je odprlo Bogu. Na novo leto 1922 je prejela sveti krst: za krstno ime si je izbrala ime Terezija, po svetnici (sv. Tereziji Avilski), ki jo je pripeljala med božje otroke. Kmalu po krstu se je preselila v mesto Speyer, kjer so jo sprejele v svojo hišo redovnice dominikanke. Učila je po raznih šolah. 12. oktobra 1933, na svoj 42. rojstni dan, se je Edith poslovila od svoje ljubljene matere in prestopila prag karmeličanskega samostana Köln-Lindenthal. Tri dni zatem, 15. oktobra, na god svoje krstne zavetnice, je postala karmeličanka – sestra Terezija Benedikta od Križa. Leta 1935 je izrekla svoje začasne, leta 1938 pa večne zaobljube.

Nacistično divjanje zoper Jude je postajalo vse bolj silovito, zato so jo predstojnice poslale v karmel Echt na Nizozemskem, da bi bila na varnem. Tja je prišla na Silvestrovo 1938, poldrugo leto kasneje je prišla za njo tudi njena sestra Rosa, ki je opravljala službo samostanske vratarice.

Poleti 1940 so nevtralno Nizozemsko zasedli Nemci in tam živeči Judje so se morali bati najhujšega. 2. avgusta 1942 so esesovci potrkali na vrata karmela Echt in zahtevali, da jim izročijo sestri Stein. Teden dni kasneje, 9. avgusta 1942, sta z drugimi 300 žrtvami zgoreli v krematoriju zloglasnega koncentracijskega taborišča Auschwitz. Uresničilo se je, kar je zapisala: »Ne more nas rešiti človeška dejavnost, marveč Kristusovo trpljenje. Imeti pri tem svoj delež, to je moje hrepenenje.«