Karmelska Mati Božja

God: 16. julij

Karmel v hebrejskem jeziku ta beseda pomeni 'sadovnjak' je gorski hrbet med Sredozemskim morjem in Jezreelsko ravnino v Palestini. Goro Karmel poznamo že iz Svetega pisma stare zaveze. Tam gori se je prerok Elija boril za češčenje Jahveja, pravega Boga judovskega izvoljenega ljudstva. »Doklej boste omahovali na dve strani?« je vprašal svoje neverne rojake. »Če je Jahve Bog, hodite za njim; če pa je Baal /pogansko božanstvo/, hodite za tem.« A ljudstvo mu ni nič odgovorilo. Jahve, Izraelov Bog, je pokazal svojo moč s tem, da je sprejel Elijevo daritev, medtem ko Baal daritve svojih svečenikov ni sprejel.

Karmelska Mati BožjaOb koncu 11. stoletja, ko so križarji, krščanski vitezi iz raznih evropskih dežel, iztrgali Sveto deželo Palestino iz rok muslimanskih Arabcev, so se na Karmelu naselili Mariji posvečeni puščavniki. Ti karmelski menihi so se čutili duhovno povezane s prerokom Elijem.

Začetno organizacijo je kar melskim puščavnikom dal sveti Bertold, pravila pa jim je določil v začetku 13. stoletja Albert, latinski patriarh v Jeruzalemu. Pred muslimanskim pritiskom so se karmelski puščavniki morali umakniti v Evropo, kjer je red kmalu pognal korenine in papež Honorij III. ga je leta 1228 potrdil. Leta 1250 se je Marija prikazala sv. Simonu Stocku, šestemu vrhovnemu predstojniku karmeličanov: v rokah je držala škapulir ter rekla: »Kdor koli pobožno umre, oblečen v to oblačilo, bo zveličan.«

Omenjeni škapulir je pri redovnikih (karmeličanih ti pri nas nimajo nobenega samostana) in redovnicah (karmeličankah na Slovenskem imajo svojo hišo v Sori pri Medvodah in v Mirni Peči pri Novem mestu) del pravega redovnega oblačila, pri laikih (tretjerednikih) pa sta to dva kvadratna kosa blaga, okrašena s podobo karmelske Matere božje, povezana med seboj s trakovoma tako, da en kos visi na prsih, drugi na hrbtu, nameščena pod obleko. Nevedni ljudje škapulir enačijo z nekakšnimi 'amuleti', čarobnimi, magičnimi sredstvi, ki naj bi človeku sama po sebi prinašala 'srečo in varstvo'. Za pravilno poučenega vernika pa je škapulir samo znamenje in neka zunanja opora, da se spominja svoje posebne posvetitve Materi božji in ga to v skušnjavah in težavah nagiblje k zvestobi in prizadevanju za svetost življenja.

Karmelska bratovščina je bila dolga stoletja med najbolj dejavnimi, živa pa je tudi še danes. Že v 14. stoletju so obhajali poseben praznik Karmelske Matere božje. Na koledar je uvrščen 16. julija, na spominski dan podelitve škapulirja sv. Simonu Stocku. Vsebino tega spominskega dne povzema mašna prošnja: »Dobri Bog, na Karmelski gori si že v stari zavezi usliševal molitve prerokov, v novi zavezi pa si jo izbral za kraj češčenja božje Matere. Marijina materinska priprošnja naj tudi nam pomaga, da se bomo z molitvijo dvigali h Kristusu, tvojemu Sinu.«

Na današnji dan godujejo tiste, ki jim je ime Karmela ali Karmen, kar je skrajšana oblika španskega imena Mana del Carmen. Ime Karmen nekateri razlagajo kot simbolično: izviralo naj bi iz latinske besede carmen, ki pomeni pesem.

Zajemi vsak dan

Bedastemu ne pristoji slovesen govor, plemenitemu človeku še manj lažnivo govorjenje.

(Pregovori)
Četrtek, 21. Oktober 2021
Na vrh