Peter Krizolog (umrl po 451)

God: 30. julij

O človeku, ki ima izreden dar govora, Slovenci pravimo, da "govori, kakor bi rožice sadil". Če hočemo pohvaliti njegovo modrost, rečemo, da so njegove besede 'zlate'. Eden najbolj slavnih cerkvenih govornikov med svetniki je bil carigrajski patriarh Janez Krizostom, po naše Zlatoust, ki je umrl leta 407. Naslov Zlatousti si je prislužil s svojimi izrednimi govori, bogatimi po vsebini in podanimi po vseh pravilih govorniške umetnosti. Po njem se je zgledoval današnji godovnjak sveti Peter Krizolog, po naše Zlatobesedni. S svojimi govori je privlačil množice radovednežev, ki pa so se iz navadnih radovednežev kmalu spremenili v iskalce resnice ter so se trudili, da pridejo do vere v Kristusa.

Sveti Peter Krizolog je svoje govore zapisoval in precej se jih je tudi ohranilo. Med temi tudi govor o skrivnosti Jezusovega učlovečenja, v katerem je poslušalcem zastavil nekaj vprašanj: »Človek, zakaj se tako malo ceniš, ko si tako dragocen Bogu? Zakaj se tako preziraš, ko te Bog tako spoštuje? Zakaj preiskuješ, kako si bil ustvarjen, ne premišljaš pa, za kakšen cilj si bil ustvarjen? Mar ni vse to, kar vidiš, ustvarjeno, da ti sredi tega prebivaš? Zate razlita svetloba razpršuje temo, zate je odmerjen pravi čas noči, zate je izmerjen dan. Zate razsvetljujejo nebo z različnim sijajem sonce, luna in zvezde. Zate je zemlja okrašena s cvetlicami, gozdovi in sadeži; zate je ustvarjena ta čudovita množica živih bitij v zraku, na zemlji in v bistri vodi ...«

O njegovem rodu nimamo zanesljivih podatkov. Po vsej verjetnosti se je rodil okoli leta 380 v mestu Forum Cornelia, današnji Imoli na jugu Italije. Tamkajšnji škof ga je krstil, poskrbel za njegovo vzgojo, ga posvetil v diakona in ga vzel s seboj v Rim. Papež Celestin I. je bil ves prevzet po pogovoru s tem mladim diakonom, ki je natančno poznal Sveto pismo in cerkvene očete, zlasti sv. Janeza Krizostoma, in se je trudil čim bolj krepostno živeti. Posvetil ga je v mašnika in kmalu nato za škofa v Raveni, ki je bila tiste čase prestolnica zahodnega rimskega cesarstva. Peter je bil po svoji zunanjosti lepe, privlačne postave. V prestolnici, kjer je mrgolelo duhovitih postopačev in domišljavih cesarskih uradnikov, se je sprva težko znašel. Ravenčani so nad svojim 'mlečnozobim' škofom vihali nosove, toda prav kmalu so spoznali, da mladi škof zasluži vse spoštovanje. S svojimi ognjevitimi pridigami, še bolj pa s svojim zgledom in s prisrčnimi stiki z ljudmi je pridobil mnoge, da so zaprosili za pouk v veri in prejem svetega krsta. Za praznike je pridigal trikrat na dan. Ko se mu je nekoč primerilo, da se mu je zaradi prevelikih naporov na prižnici zataknilo, ker so mu nenadoma odpovedale glasilke, so ljudje v cerkvi na glas zajokali. Sele po osmih mesecih so lahko spet slišali ljubljeni glas, ki ga v Raveni nihče ni mogel nadomestiti.

Škofijo je vodil skoraj dvajset let. Napor škofovske službe ga je zelo izčrpal, zato se je iz hrupa in sijaja prestolnega mesta Ravena umaknil v mir in zbranost svojega rojstnega kraja. Leta 450 je umrl. Vsa Ravena je žalovala za njim. Zapustil je zbirko okoli 200 pridig, ki jo je uredil in izdal njegov naslednik, ravenski škof Feliks. Svetega Petra Krizologa je papež Benedikt XIII. leta 1729 razglasil za cerkvenega učitelja.