Agaton (umrl 681)

God: 10. januar

Ko bomo spoznali življenje in delo današnjega svetnika, bomo videli, kako mu je pristajalo ime, ki so mu ga starši izbrali pri krstu. Ime Agaton je grško in po slovensko pomeni »dober«. Imenu Agaton pomensko ustrezajo slovanska imena iz pridevnika 'dober', npr. Dober, Dobrej, Dobren, Dobrica, Dobrogoj. Pa menda bi lahko na prste našteli tiste pod slovenskim nebom, ki jim je današnji godovnjak krstni zavetnik.

Agaton je bil po rodu Grk s Sicilije (na tem italijanskem otoku je bilo namreč v starem veku naseljenih precej Grkov). V času njegovega življenja (v 7. stoletju) je bil njegov rojstni kraj pod bizantinsko oblastjo. Agaton je bil izredno krotek in dobrosrčen človek že po naravi. Ko je postal benediktinski menih, pa je svojo dobroto in srčno vedrino še oplemenitil. Po smrti papeža Domnija so ga 27. junija 678 izbrali za njegovega naslednika. Kmalu ga je vse vzljubilo. Z duhovniki je ravnal ljubeznivo, kakor da so njegovi bratje, rimskemu ljudstvu se je prikupil zaradi svoje izredne dobrodelnosti. Ko je v Rimu izbruhnila silovita kuga, je papež kot usmiljeni Samarijan pomagal, kjer je le mogel.

Blaga, uvidevna in spravljiva narava papeža Agatona je veliko pripomogla k reševanju perečih vprašanj v cerkveni upravi. Ko je leta 679 prišla pritožba zoper canterburyjskega nadškofa Teodorja, je papež na Otok poslal dobrega posredovalca in pomiril nesoglasja. Ob tej priložnosti je v Angliji spretno uvedel rimski bogoslužni red. Leto kasneje je grozil spor z bizantinskim cesarjem zaradi nadškofije v Raveni, ki jo je cesar skušal s podelitvijo večje samostojnosti oddaljiti od Rima. Papež je ostrino odbil s tem, da je sprejel cesarjevo vabilo, naj se vsa tedaj sporna vprašanja obravnavajo na spravni konferenci patriarhov v Carigradu. Papež je pred tem sklical v Rimu sinodo, ki je izdelala sklepe, sprejemljive za obe strani. Preteča muslimanska nevarnost je tako cesarju kot papežu nujno narekovala, da se krščanski svet otrese nepotrebnih sporov in nastopi složno.

Zborovanje v Carigradu, kamor je papež Agaton poslal svoje odposlance, je prerastlo v koncil, ki je bil eden najuspešnejših. V zgodovino Cerkve je šel kot tretji carigrajski ali šesti vesoljni koncil. Zasedal je od 7. novembra 680 do 16. septembra 681. Najprej je ta koncil za vedno odpravil s sveta dogmatične prepire glede božje in človeške narave, energije in volje v Kristusu. Prisrčna soglasnost ob verskih sklepih je pripomogla, da so se tudi za druge zadeve našle soglasne rešitve. Koncil je bil v skladu z nameni in s svetniškim značajem papeža Agatona. Ko se je zaključil, je bil na Petrovem sedežu že papež Leon II. Agaton je namreč izdihnil svojo blago dušo 10. januarja 681. Cerkev je vodil le dve leti in pol.

Za svetnika ga častijo tudi na krščanskem Vzhodu in sicer 19. ali 20. februarja.