Janez Frančišek Burté (umrl 1792)

2. september

V nedeljo 2. septembra in naslednjega dne leta 1792 je francoska revolucionarna skupnost v navalu grozodejstev v Parizu ubila 1400 zaprtih 'nasprotnikov režima'. Med njimi je bilo izbranih 191, ki jih je papež Pij XI. leta 1926 po skrbni zgodovinski raziskavi razglasil za blažene. Sočasni uradni dokumenti so namreč leta 1871 zgoreli ob požaru pariške mestne hiše, večina pobitih pa sploh ni bila sodno obsojena na smrt, ampak so jih pobili v navalu množice, ki je vdrla v opatijo Saint–Germain, v karmeličanski samostan (sedaj pri Institut Catholique), v zapor La Force in v semenišče sv. Firmina. Revolucionarji so to slavili v tisku in okrožnicah kot zmago nad zarotniki in nazadnjaškimi sovražniki naroda. Septembrske mučence, med katerimi so trije škofje, veliko duhovnikov in redovnikov ter en laik, slavijo v Franciji zlasti v Parizu, v škofijah, kjer so bili mučenci doma, in v redovnih družbah, iz katerih so bili.

Janez Francisek BurteTako se Frančiškovi redovi pri nas spominjajo minorita Janeza Frančiška Burtéja (1740–1792), kapucina Apolinarija Morela iz Posata (1739–1792) in regularnega tretjerednika Severina (Jurija) Giraulta (1728–1792), ki je bil prvi med umorjenimi. Leta 1794 je bil ubit še minorit Janez Krstnik Triquerie (1737–1794) iz Lavala.

Lazaristi se v bogoslužnem koledarju na ta dan spominjajo svojih ubitih sobratov; to so: Ludvik Jožef Francois (1751–1792), Janez Henrik Gruyer (1734–1792) in Peter Renat Rogue (1758–1796), ki je še nekaj let skrivaj deloval in so ga obglavili 3. marca 1796; zato njegov god ponekod slavijo posebej 3. marca.

Zajemi vsak dan

Stati moraš med nebom in zemljo kot pokončno bitje, katerega noge ne izgubijo stika navzdol in katerega čelo se dviga v odnos navzgor.

(Elisabeth S. Lukas)
Sobota, 25. Junij 2022
Na vrh