Krizogon Oglejski (umrl ok.303)

24.november

V prvi in najstarejši evharistični molitvi, glavnem delu svete maše, je v spomin svetnikov, ki ob božji Materi Mariji in njenem možu svetem Jožefu navaja imena vseh dvanajstih apostolov, med mučenci prve Cerkve vključen tudi današnji godovnjak sveti Krizogon, ki je bil doma iz Ogleja. To mesto je bilo v rimskih časih med največjimi v velikanskem cesarstvu. Kasneje, v zgodnjem srednjem veku, so od tam k nam prihajali glasniki Kristusove blagovesti. Dolga stoletja so bili oglejski patriarhi ne le cerkveni predstojniki velikega dela sedanje Slovenije, temveč tudi zemljiški gospodje. Spričo tega tudi oglejski svetnik Krizogon pri nas ni bil neznan. Njemu je posvečena župnijska cerkev v Hrušici, kraju na meji med Istro in Brkini.

Po legendarnem poročilu o mučeništvu svete Anastazije, mučenke iz Sirmija (današnje Sremske Mitrovice) je sv. Krizogon opisan kot 'zelo krščanski mož' iz Ogleja, ki naj bi to mučenko poučeval v veri. Dve leti je bil božji služabnik Krizogon vikar, potem so ga zaprli pri nekem Rufinu, ki ga je bil Krizogon spreobrnil. Ko je prišel v mesto Oglej cesar Dioklecijan, naj bi Krizogonu ponudil visoko mesto prefekta in konzula, če odpade od svoje vere. Krizogon pa tega niti slišati ni hotel. Razkačeni cesar ga je ukazal kaznovati z obglavljenjem. Njegovo telo so vrgli v jamo, pa ga je neki duhovnik našel in ga spoštljivo pokopal v Ogleju. Hieronimov martirologij omenja kot dan njegove smrti 24. november. Na škofijskem sedežu v Ogleju je bil Krizogon verjetno predhodnik škofa Teodora. Njegovo podobo najdemo v številnih starih svetiščih na severu Italije, zlasti v Raveni. Relikvije sv. Krizogona častijo tudi v stolnici v Zadru. Tega svetnika upodabljajo kot mladega viteza s ščitom, na katerem je izpisan Jezusov monogram IHS.