Saturnin (umrl ok.304) in Saturnin (Sernin) umrl ok.257, škof

29. november

Na današnji dan se Cerkev spominja dveh krščanskih mučencev z istim imenom. Njun praznik se obhaja že od leta 354 na dan 29. novembra.

Prvi od Saturninov je bil rimski duhovnik, doma iz Kartagine. Skupaj z diakonom Sosinom je bil zaradi krščanske vere obsojen na hudo tlako. Čeprav je bil že zelo v letih, je moral Saturnin voziti pesek za graditev Dioklecijanovih toplic. Kljub napornemu delu je še našel časa in moči, da je med delom tolažil sotrpine in jih spreobračal h krščanski veri. Ko so čuvaji to opazili, so dali njega in Sosina mučiti in obglaviti. Pokopali so ju v Rimu okoli leta 304.

Mučenca Saturnina pogosto zamenjujejo z drugim Saturninom, ki ga Francozi imenujejo sv. Sernin in je bil prvi škof v Toulousu. Kot rimski misijonar je bil poslan v Galijo (sedanjo Francijo), a je opravljal misijonsko delo najprej v španskem mestu Novara in okolici in v Carcassonnu. Ko tam ni uspel, se je odpravil v okolico Toulousa, kjer je naletel na ljudi, ki so bili voljni sprejeti evangelij Nekaj časa je z velikim uspehom deloval med tamkajšnjimi prebivalci, jim zgradil prvo cerkev, potem pa so se Tulužani, naščuvani od poganskih duhovnikov, nenadoma obrnili proti njemu in ga na surov način usmrtili: privezali so ga podivjanemu biku za rep, da ga je vlačil po mestnih ulicah. To se je zgodilo v času Valerijanovega preganjanja kristjanov okoli leta 257. Dve pobožni kristjani sta rešili njegove posmrtne ostanke in jih pokopali na kraju, kjer danes stoji cerkev Notre Dame du Taur. Toulouški škof sv. Hilarij je našel mučenčev grob in dal nad njim zgraditi leseno kapelo. Eden izmed poznejših škofov je prenesel mučenčeve posmrtne ostanke v romansko baziliko, ki je bila zgrajena v čast sv. Saturninu. V baziliki je na svetnikovi krsti v reliefu upodobljeno njegovo mučeništvo.