povejmo z zgodbo 06 2009 

Zgodba

Še enkrat oprati
Žena je oprala velik kup perila in ga obesila, da se posuši. Zaradi tega se je vrv pretrgala in perilo je padlo v blato. Pobrala ga je brez besed, kaj šele, da bi se razjezila.
Še enkrat je oprala perilo. Na vrv ga ni mogla obesiti, zato ga je razgrnila po travi. Ponoči pa je pes z blatnimi tacami stekel po njem.
Ko je zjutraj to videla, je ostala mirna. Rekla je: »Zanimivo, ni zgrešil niti enega samega kosa!«

 

Misel

Potrpežljivost je sposobnost, da ostanemo mirni in prenašamo težave, ne da bi se vznemirjali. Je veščina, da se soočimo s preizkušnjami in z dogodki, ki jih ne moremo spremeniti.
Pomaga nam, da se pogumno in odločno spoprimemo s težavami življenja.
Mnogi mislijo, da je potrpežljivost znamenje slabičev. Pa ni tako. Nasprotno, je lastnost močnih. Dejstvo je, da s potrpežljivostjo lahko naredimo veliko več kot s silo in jezo.

 

Molitev

Gospod Bog,
dobro se zavedamo,
kako hitro se znajdemo v težavah.
Zato te prosimo, stoj nam ob strani,
ko doživljamo težke trenutke.
Naj mi premagamo težave, ne pa one nas.
Ne prosimo te, da bi postali junaki,
prosimo te samo, da nam pomagaš
nositi težave brez negodovanja
in samopomilovanja.
Daj nam moč v preizkušnjah,
da se ne bomo predali,
ampak bomo kot dobri vojaki vzdržali
ter bomo po končani preizkušnji
imeli še večji razlog za veselje.

 

Iskrici

Potem ko se najbolj ustavim, naredim najboljšo potezo s čopičem.

Če se spreobrnete in ostanete mirni, boste rešeni,
v mirovanju in zaupanju je vaša moč.
Iz 30,15

 

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 6 (2009), 64-65.
knjiga: Zgodbo ti povem, (Zgodbe za dušo 10), Ognjišče, Koper, 2016, 92.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča.
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

povejmo z zgodbo 06 2003V času vojne in sporov med kralji neke pokrajine se je razširila govorica, da bo tisti, ki bo uspel pridobiti Ašarafov meč, zmagal v bitki ter bo zagospodoval nad muslimanskimi deželami. Seveda ni bilo lahko priti do meča. Kdor bi zvedel, kje je, bi moral prvi prispeti tja in zmagati v težkem boju, kajti mnogi so si prizadevali, da bi meč osvojili.

Po številnih prigodah in naporih je končno nekemu kralju uspelo dobiti čudežen meč. Ko se je prepričal, da je to res Ašarafov meč, se je takoj odpravil v krvavi boj proti drugim kraljem. Vedel je, da je nepremagljiv in komaj je čakal, da bi pokazal moč, ki jo je dobil z mečem. Toda stvari niso potekale tako, kakor je pričakoval. Že v prvi bitki je bil poražen in ubit in sicer ga je prebodel meč, ki naj bi mu prinesel zmago. Umrl je z bolečim izrazom na obrazu, kakor bi razočaran spraševal, kako se je to moglo zgoditi.

Podobno presenečenje so odražali obrazi zmagovalcev, ki so mu meč pazljivo izdrli. Natančno so si ga ogledali. Kmalu so razvozlali skrivnost. Komaj so ga očistili krvi, je meč zasijal v vsej svoji lepoti in pokazal se je napis, ki je bil vgraviran vanj v arabski pisavi: "Nikdar se ne bojuj z mečem. S slogo in razumevanjem boš pridobil brate." To je bilo sporočilo zmagujočega meča. Njegov novi lastnik ga je razumel. Prenehal je z nasiljem, sklenil mir in drugi kralji so mu sledili v bratski povezanosti.

    Prišli so farizeji in saduceji. Da bi ga preizkušali, so ga prosili, naj jim pokaže kako znamenje z neba. On pa je odgovoril; dejal je: "Ko se zvečeri, pravite: 'Lepo bo; kajti nebo žari,' in zjutraj: 'Danes bo viharno, nebo temačno žari.' Obličje neba torej znate presojati, znamenj časov pa ne morete. Hudobni in prešuštni rod zahteva znamenje, toda ne bo mu dano znamenje razen Jonovega znamenja." (Mt 16,1-4)

***

Življenje je polno sporočil: govorijo nam predmeti, dogodki imajo svoj pomen, okoliščine nam razodevajo skrivnosti, ki nas bodo vodile v zmago. Toda mi hitimo in površno poslušamo, beremo, "dešifriramo kode". Slišimo za meč in mislimo, da ga lahko uporabimo samo za boj. Nespametno se takoj podamo v bitko in ravnamo ravno nasprotno od tega, kar nas učita meč in vgravirani napis na njem. Slišali smo pripoved in naša domišljija se močno vznemiri. Ljudje govorijo o meču, moramo ga dobiti, še preden bi prišli do njega naši nasprotniki. Uporabiti pa ga moramo, še preden bomo odkrili njegove skrivnosti.

    "Za izvrševanje te naloge je Cerkev v vsakem času dolžna preiskovati znamenja časov in jih razlagati v luči evangelija. Tako more potem na vsakem rodu prilagojen način odgovarjati na večno vpraševanje ljudi o smislu človekovega sedanjega in prihodnjega življenja in o njunem medsebojnem odnosu." (CS 4)

Toda, počakaj za trenutek! Premisli. Dobro si oglej meč, ki ga držiš v rokah. Meč je lahko vsaka dejavnost, vsak delovni načrt, vsaka zamisel, vsaka reklama, vsako geslo. Dobro si ga oglej, preden začneš z njim ravnati. Preberi si sporočilo, ki je vgravirano na njem. Ne ustavi se samo na površini. Ali je mogoče, da meč ni namenjen bojevanju, ampak prav nasprotnemu delovanju. Nauči se pravilno brati! Nauči se razbirati sporočila, ki prihajajo do tebe po ljudeh in dogodkih. Naj ti spregovorijo okoliščine. Odpri svoje čute za znamenja časov. Poslušaj. Premisli. Naj zgodovina šepeta v tvoja ušesa modrost stoletij. Celo življenje je kakor sveti hieroglifi, umetniški in tajni, ki jih je treba brati počasi, trenutek za trenutkom. Če sporočilo razberemo še v pravem času, lahko rešimo kraljestvo.

* Ašaraf pomeni po arabsko plemenit, odličen.

B. Rustja, Zgodba s srcem, v: Ognjišče 6 (2003), 38-40.
knjiga: Zgodbe s srcem. Zgodbe za dušo 7, Ognjišče, Koper, 2003, 12-13.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

izbira in pripravlja Marko Čuk

pripravlja MČ

Neki mož se je sprehajal ob reki, ko je zagledal človeka, ki je hotel vreči v vodo majhnega otroka. Ta se je v strahu neznansko drl. “Zakaj hočeš vreči otroka v vodo?” je vprašal mimoidoči. “Njegov oče je izredno dober plavalec,” mu je odgovoril mož.

povejmo z zgodbo 09 2004aPrizadevanje, da bi dosegli svobodo, je čisto osebno in neprenosljivo. Ni dedno. So ljudje, ki bi nas radi prepričali, da je dovolj, da se zatečemo k guruju ter mu zaupamo, da bomo dosegli odrešenje, dovolj je, da se mu predamo, prepustimo, da smo mu pokorni. Guru vse ve, guru zna delati, guru je že prišel tja, kamor bi mi radi prišli. On nas bo povlekel za seboj, kakor lokomotiva vleče za seboj vagone, če mu bomo zvesti. Guru je najboljši plavalec. Ni se ti treba bati. Morda nas guru prepričuje: “Ne boj se!” A če ne znam plavati in me bodo vrgli v reko, bom utonil.

Za moderne sekte in številna novodobska gibanja je še posebej značilno, da nastanejo okrog “karizmatičnih” voditeljev, ki trdijo, da poznajo edinoveljavni recept za odrešenje.

    So ljudje, ki bi nas radi prepričali, da je dovolj, da se zatečemo k guruju ter mu zaupamo, da bomo dosegli odrešenje, dovolj je, da se mu predamo, prepustimo, da smo mu pokorni. Guru vse ve, guru zna delati čudeže.
    Prava duhovnost pa je realna in ne obljublja takojšnjih čudežnih rešitev. Duhovni človek ne bo oznanjal sebe, ampak bo kazal na Boga, na Tistega, ki ga oznanja.
Pripadniki slepo sledijo njihovim besedam. Grozljiv primer take “poslušnosti” je “katastrofa v Jonestownu”: več kot devetsto pripadnikov sekte Ljudstvo templja z voditeljem Jimom Jonesom je naredilo “revolucionaren samomor, da bi protestiralo zoper nehumano stanje v svetu”. Pod načelnim razglasom se je odigrala grozljiva žaloigra; kajti v smrt so šle cele družine z otroki vred. Izkazalo se je tudi, da samomor nekaterih članov ni bil ravno prostovoljen...  (Prim. Alenki Goljevšček: New Age in krščanstvo, Ognjišče 1992, 149). Koliko ljudi se zateče k bioenergetiku ali “šlogarici” misleč, da bo ta v trenutku odpravil(a) njegove težave.
Prava duhovnost pa je realna in ne obljublja takojšnjih čudežnih rešitev. Duhovni človek ne bo oznanjal sebe, ampak bo kazal na Boga, na Tistega, ki ga oznanja. Nikoli ne bo trdil za samega sebe, da je duhoven in nikoli ne bo poudarjal svoje pomembnosti, svojih odlik in sposobnosti. Drugi bodo pokazali nanj in drugi bodo rekli: “To je pa duhoven človek.” Pravi duhovni voditelj bo “sprejel” človeka tam, kjer je in mu bo stal ob strani, da bo “shodil” iz tistega stanja.
    Pravi duhovni učitelj me bo naučil plavati.
Ne bo ničesar vsiljeval in drugih ne bo primoral, da nekaj storijo, ampak bo učil. Bolj z življenjem kot z besedo. Če bo njegova beseda že imela veliko moč, jo bo zato, ker jo potrjuje s svojim življenjem.
Skratka: pravi duhovni učitelj me bo naučil plavati.

B. Rustja, Zgodba s srcem, v: Ognjišče 9 (2004), 30-32.
knjiga: Zgodbe s srcem. Zgodbe za dušo 7, Ognjišče, Koper, 2003, 67-69.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

povejmo z zgodbo 07 2017dPogovor med nedavno spreobrnjenim in njegovim prijateljem nevernikom:
– Torej si se spreobrnil?
– Sem.
– Potem moraš veliko vedeti o Kristusu. Povej mi, kje se je rodil.
– Ne vem.
– Koliko je bil star, ko je umrl?
– Ne vem.
– Koliko govorov je imel?
– Ne vem.
– Premalo veš za človeka, ki trdi, da se je spreobrnil v krščanstvo.
– Prav imaš. Sram me je, ker tako malo vem o njem. Toda zavedam se tega: pred tremi leti sem bil pijanec. Moja družina je razpadala. Žena in otroci so vsak dan s strahom pričakovali, da se vrnem domov. Sedaj ne pijem več, nikomur nisem nič dolžan. Naš dom je dom sreče. Vse to je Kristus naredil zame. Toliko pa vem o njem.
Resnično vedeti pomeni, spremeniti se zaradi tega, kar vemo.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 7 (2017), 51.
knjiga: Zgodbe kažejo novo pot. Zgodbe za dušo 13, Ognjišče, Koper, 2018, 30.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

povejmo z zgodbo 12 2005aMajhen deček se je peljal z vlakom, sam je bil v vagonu. Na eni od postaj je k njemu v vagon prisedel starejši možakar. Čudno se mu je zdelo, da deček potuje sam. Čez čas ga je vprašal:
"Ali potuješ kar sam?"
"Da, gospod."
"Kako daleč pa se pelješ?"
"Do končne postaje."
"Ali te ni strah, ko pa si sam odpravil na tako dolgo pot?"
"Ne, ni me strah."
"Kako pa to?"
"Zato ker je moj oče strojevodja."

Gospod je moja moč in moja pesem
bil mi je v rešitev.
To je moj Bog, zato ga bom hvalil,
Bog mojega očeta, poveličeval ga bom. (2 Mz 15,2)

Gospod je moja luč in moja rešitev,
koga bi se moral bati?
Gospod je trdnjava mojega življenja,
pred kom bi moral trepetati? (Ps 27,1)

Za luč podnevi ti ne bo več sonce
in za mesečino ti ne bo svetila luna,
temveč bo Gospod tvoja večna luč,
tvoj Bog bo tvoje veličastvo. (Iz 50,19)

povejmo z zgodbo 12 2005bNe bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v peklenski dolini. (Mt 10, 28)

Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujte v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če ne bi bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. (Jn 14,1-4)

To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal! (Jn 16,33)

Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti. Nikar se torej ne sramuj pričevanja za našega Gospoda.(2 Tim 1,7-8)

Zadovoljni bodite s tem, kar imate, ker je Gospod sam rekel: Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil. Zato smo lahko pogumni in govorimo:
Gospod je moj pomočnik,
Ne bom se bal; kaj mi more storiti človek? (Heb 13,5-6

V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v ponižnost, ker se Bog prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.
Ponižajte se pred močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša. Vso skrb preložite nanj, saj on skrbi za vas. (1 Pt 5,5-6

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 12 (2005), 58-59.
knjiga: Zgodbe za pogum. Zgodbe za dušo 8, Ognjišče, Koper, 2009, 34.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

povejmo z zgodbo 01 2018fČlani neke družine so se zbrali na srečanju. Z njimi je bil tudi stari oče. Otroci so bili že odrasli in so si ustvarili svoje lepe družine. Sorodniki so ga vprašali, kaj bi svetoval tistim, ki bi radi vzgojili svoje otroke tako, kakor jih je on. Njegov nasvet je bil kratek: »Ohranite družinsko molitev!« Poudaril je, da si je njegova družina vedno vzela čas za skupno molitev. »V trenutkih, ki smo jih namenili molitvi, smo čutili, da je Bog z nami, kakor je zagotovil Jezus. Z molitvijo smo krepili vero v njegovo bližino. Družine, ki molijo, prejemajo moč, katere tisti, ki ne molijo, ne poznajo.«

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 1 (2017), 85.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

povejmo z zgodbo 05 2021bSlavni irski dramatik George Bernard Shaw, se je malo pred smrtjo pogovarjal z nekim novinarjem. Ta ga je vprašal: »Gospod Shaw, v življenju ste se srečali s številnimi znanimi ljudmi. Spoznali ste kronane glave, svetovno znane pisatelje, igralce in druge umetnike … Če bi vam bilo dano še enkrat živeti in bi lahko izbirali, katera od teh osebnosti bi radi bili?«
»Če bi lahko izbiral,« je odgovoril Shaw, »potem bi rad bil pravi George Bernard Shaw, kar doslej nisem bil.«

RUSTJA, Božo. (Povejmo z zgodbo). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 5, str. 32.

 povejmo z zgodbo 08 2014

ZGODBA

 

VZEL JE NA LAHKO

Zmagovito nogometno moštvo je pripravilo veliko slavje. Udeležili so se ga številni navijači. Da bi slavje še povečali, so spustili v zrak veliko golobov, ki so imeli na nogah privezan trak v klubskih barvah.

Eden od navijačev je užival ob pogledu nanje, nenadoma pa je začutil, da je nekaj padlo na njegovo ramo. Prijatelji so se začeli smejati, ko so videli 'pečat' golobovega iztrebka na novi srajci.

Na presenečenje navzočih pa je on to nevšečnost vzel zelo na lahko. Kolikor je pač mogel, je očistil madež in smeje se dejal: »Hvala Bogu, da krave nimajo kril in ne morejo leteti, to bi bila zame katastrofa.«

 

MISEL

Smisel za humor, ki ga je pokazal navijač v zgodbi, je nauk za nas. Takrat, ko nas doleti kakšna nevšečnost, ravnamo zelo modro, če pogledamo na njeno smešno stran, namesto da iz tega delamo tragedijo.

Humor nagrajuje človeka, ki zna stvari obrniti na šalo, pa tudi vse, ki so ob njem.

Smisel za humor nas dela sončne in ustvarjalne, pa tudi srečnejše in prijaznejše.

 

MOLITEV

Gospod Bog, ti ne želiš,
da bi bilo naše življenje sivo in dolgočasno.
Nasprotno, hočeš,
da bi bili veseli, bolj kot si sami želimo.
Smisel za humor je tvoj dragoceni dar,
s katerim nas želiš razveseliti.
Prisrčno se ti zahvaljujemo zanj in prosimo,
da bi ti znali z veseljem služiti
in tvoje veselje prinašati drugim.
Tako bomo laže prenašali težave,
s katerimi se srečujemo v življenju.
Ko ohranjamo smisel za humor,
tudi naši križi postajajo lažji v zavesti,
da nam jih ti pomagaš nositi.
Tako bomo prinašali sonce sebi in drugim.

 

ISKRA

Nikoli nisem razumel, zakaj se nekaterim zdi neprimerno reči, da ima Stvarnik smisel za humor.

Ta, ki prestoluje v nebesih, se smeje.(Ps 2,4)

 

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 8 (2014), 32-33.
v knjigi: Zgodba zate, Ognjišče, Koper, 2022, 134.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

Zajemi vsak dan

Nedeljsko sonce je svoje kraljevanje. Praznik, poln pesmi in veselja je na planinah, na polju, na belih cestah in klancih. In najlepši je v vernih srcih.

(Ivan Cankar)
Nedelja, 3. August 2025
Na vrh