Tri nove škofije na Slovenskem

SLOVENSKE ŠKOFIJE SE PREDSTAVIJO

 NADŠKOFIJA LJUBLJANA

 Nadškof-metropolit 

 Stolna cerkev sv. Nikolaja

 župnij 233

 prebivalcev 754.975

katoličanov 573.527 (76% prebivalcev). V ljubljanski nadškofiji živi 35,8% vseh slovenskih vernikov (80,7% vernikov dosedanje ljubljanske nadškofije

duhovnikov 283

redovnikov 180

redovnic 215

bogoslovcev 31

dekanije 17 - Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kranj, Litija, Ljubljana Center, Ljubljana Moste, Ljubljana Šentvid, Ljubljana Vič-Rakovnik, Radovljica, Ribnica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Vrhnika, Zagorje.

ozemlje: 31% Slovenije (74% površine dosedanje ljubljanske nadškofije)

NADŠKOFIJA MARIBOR

Nadškof-metropolit 

Stolna cerkev sv. Janeza Krstnika

župnij 144

prebivalcev 422.187

katoličanov 359.202 (85,1% prebivalcev nove nadškofije). V mariborski škofiji živi 22,4% slovenskih vernikov (52,1% vernikov dosedanje mariborske škofije).

duhovnikov 153

redovnikov 89

redovnic 41

bogoslovcev 13

dekanije 12 - Maribor, Dravograd-Mežiška dolina, Dravsko polje, Jarenina, Lenart v Slovenskih goricah, Ptuj, Radlje-Vuzenica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Stari trg, Velika Nedelja, Zavrč.

ozemlje: 18,2% Slovenije (49,9% površine dosedanje mariborske škofije).

ŠKOFIJA KOPER

Škof dr. Jurij Bizjak

Stolna cerkev Marijinega vnebovzetja

župnij 216

prebivalcev 258.380

katoličanov 202.900 (78,5% prebivalcev). V koprski škofiji živi 12,7% slovenskih vernikov.

duhovnikov 161

redovnikov 36

redovnic 72

bogoslovcev 11

dekanije 11 - Dekani, Idrija-Cerkno, Ilirska Bistrica, Kobarid, Koper, Kraška dekanija, Nova Gorica, Postojna, Šempeter, Tolmin, Vipavska dekanija.

ozemlje 21,3% Slovenije

ŠKOFIJA CELJE

Škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek

Stolna cerkev sv. Danijela

župnij 111

prebivalcev 287.529

katoličanov 235.367 (81,9% prebivalcev). V celjski škofiji živi 14,7% vseh slovenskih vernikov (34,1% vernikov dosedanje mariborske škofije).

duhovnikov 105

redovnikov 25

redovnic 19

bogoslovcev 8

dekanij 11 - Celje, Nova Cerkev (brez župnije Vitanje), Žalec, Kozje, Rogatec (brez župnij Stoperce in Žetale), Šmarje pri Jelšah, Braslovče, Gornji Grad, Šaleška dolina, Laško, Videm ob Savi.

ozemlje 12% Slovenije (35% površine dosedanje mariborske škofije)

ŠKOFIJA MURSKA SOBOTA

Škof msgr. dr. Peter Štumpf

Stolna cerkev sv. Nikolaja

župnij 36

prebivalcev 120.146

katoličanov 95.463 (79,6% prebivalstva). V murskosoboški škofiji živi 6% slovenskih vernikov (13,8% vernikov dosedanje mariborske škofije)

duhovnikov 46

redovnikov 11

redovnic 6

bogoslovcev 8

dekanije 3 - Lendava, Ljutomer, Murska Sobota.

ozemlje: 5,4% Slovenije (14,7% površine dosedanje mariborske škofije)

ŠKOFIJA NOVO MESTO

Škof msgr. Andrej Glavan

Stolna cerkev sv. Nikolaja

župnij 74

prebivalcev 159.595

katoličanov 137.424 (86,1% prebivalcev). V novomeški škofiji 8,6% vseh slovenskih vernikov (19,3% vernikov dosedanje ljubljanske nadškofije)

duhovnikov 80

redovnikov 21

redovnic 21

bogoslovec 1

dekanij 6 - Črnomelj, Kočevje, Leskovec, Novo mesto, Trebnje, Žužemberk

ozemlje: 11% Slovenije (26% dosedanje površine ljubljanske nadškofije

KAKO SO SE RODILE TRI NOVE SLOVENSKE ŠKOFIJE

Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je ob razglasitvi novih škofij v Cerkvi na Slovenskem, kar je za verujoče ljudi na tem področju izrednega pomena, povedal, kako je do tega prišlo. "Katoliška Cerkev na Slovenskem je ob nastanku samostojne slovenske države obsegala tri škofije: Ljubljano (ustanovljeno 1461), Maribor (ustanovljeno 1228) in Koper (ki ima svoje korenine od 6. stoletja dalje). Že ob ustanovitvi samostojne Slovenske škofovske konference (19. februarja 1993) je bila izražena misel o preureditvi cerkvene pokrajine, kar je podprl tudi Sveti sedež. Ustanovljena je bila komisija, ki je začela zbirati gradivo in razmišljati o možnostih in načinih urejanja pomembne naloge. Nazadnje je dozorela odločitev. Slovenska škofovska konferenca je z odlokom nadškofa dr. Franca Rodeta, predsednika Slovenske škofovske konference, dne 24. aprila 1998 ustanovila medškofijsko posvetovalno komisijo za ustanovitev novih škofij. Njena vloga je bila opredeljena v ustanovnem aktu tako, da prouči vprašanja, koliko, kje in v kakšnih mejah naj bi obstajale nove škofije. Vendar se zamisel še ni uresničila. Ko je v letu 2005 prišlo na ravni Slovenske škofovske konference ponovno na površje vprašanje oblikovanja novih škofij na Slovenskem, je pristopila k temu vprašanju vsaka škofija posebej. Koprska škofija se je odločila, da ostane še naprej v dosedanjem obsegu, ljubljanska nadškofija je po obširnih posvetovanjih in po prejetih dodatnih usmeritvah, sprejela sklep, da na njenem ozemlju nastane nova škofija s sedežem v Novem mestu, mariborska pa, da na njenem ozemlju nastaneta dve novi škofiji s sedežema v Celju in Murski Soboti." Povedal je še, da te nove škofije ne bodo kar takoj "shodile". "Potrebno bo vložiti veliko naporov in sodelovanja škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, pa tudi vernikov in drugih ljudi dobre volje, da bodo nove škofije mogle izpolniti naloge, ki bodo v korist vsem." Nazadnje je poudaril, kaj je namen ustanovitve teh treh novih škofij v "majhni" Sloveniji. "Pred očmi je treba imeti predvsem pozitivne vidike: večjo preglednost škofije, boljši stik med župnijami in škofijo, bolj neposredno vodenje škofije, povečanje zavesti pripadnosti škofiji in s tem povečanje zavzetosti za sodelovanje, bolj neposreden stik škofa z verniki."

ŠKOFIJA CELJE

Celje, rimska Celeia, je bilo sedež škofije že v prvih krščanskih časih in v srednjem veku, ko so bili celjski grofje mogočni svetni gospodje, se je budila misel, da bi knežje mesto postalo tudi sedež škofije. Za ustanovitev škofije v Celju se je zavzel pri Svetem sedežu ljubljanski škof Janez Tavčar (1580-1597), ki pa ni imel podpore oglejskega patriarha. Oglejski patriarh in Benečani so preprečili tudi poskus naslednika nadvojvode Karla Ferdinanda, da bi Celje postavil za sedež štajerske škofije. Dolga stoletja je bil v Celju sedež savinjskega arhidiakonata. Sredi 19. stoletja se je Celje omenjalo kot škofijski sedež v pogovorih o prenosu sedeža lavantinske škofije od Sv. Andraža v Labotski (lavantinski) dolini na Koroškem na bolj strnjeno slovensko ozemlje. To je storil škof blaženi Anton Martin Slomšek, ko je leta 1859 sedež škofije prenesel v Maribor in s tem zavaroval pred ponemčenjem velik del slovenske Štajerske.

Dr. Anton Stres, prvi celjski škof

Celje, mesto ob Savinji, postaja škofovsko mesto. Za prvega pastirja nove škofije je papež Benedikt XVI. določil dr. Antona Stresa, ki je bil od leta 2000 pomožni škof v Mariboru. Njegovo škofovsko geslo "Vse zaradi evangelija" so vzete iz Prvega pisma apostola Pavla Korinčanom. Škof Stres je znan kot prodoren teolog in globok mislec. Rodil se je 15. decembra 1942 v družini s tremi otroki v župniji Rogatec. Leta 1960 je vstopil k lazaristom. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in v Parizu. 20. aprila 1968 - na velikonočno soboto - ga je ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik posvetil v duhovnika. Diplomski filozofski in teološki študij je dokončal na Katoliškem institutu v Parizu z doktoratom iz teologije (1974) in filozofije (1984). Leta 1972 je začel na teološki fakulteti v Ljubljani predavati filozofijo, leta 1985 je postal izredni, leta 1990 pa redno profesor tega predmeta. Leta 1999 je bil izvoljen za dekana teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Ko je Slovenska pokrajinska škofovska konferenca leta 1985 ustanovila Svet Pravičnost in mir, je dr. Anton Stres prevzel njegovo vodstvo. Leta 1987 se je preimenoval v Komisijo Pravičnost in mir, kateri še danes predseduje. Sodeloval je v mešani krovni komisiji Cerkve in vlade Republike Slovenije. Od leta 1997 vodi Komisijo Slovenske škofovske konference za ureditev odnosov z državo. Od leta 1987 je član slovenskega PEN kluba. Njegova bibliografija obsega nad 400 naslovov knjig in brošur ter znanstvenih, strokovnih ali poljudnih člankov. Od 1. maja 2004 zastopa Slovensko škofovsko konferenco pri Komisiji škofovskih konferenc Evropske unije. Za mariborskega pomožnega škofa ga je imenoval papež Janez Pavel II. 13. maja 2000. Škofovsko posvečenje je prejel v mariborski stolnici 24. junija 2000.

ŠKOFIJA MURSKA SOBOTA

 Prekmurje, severovzhodni del naše lepe Slovenije, je predstavljalo zaključeno in svojstveno cerkveno področje velik del zgodovine, tudi zaradi močne prisotnosti evangeličanov in prebivalcev madžarske narodnosti. Njegov srednji del je v srednjem veku spadal pod škofijo Gjor, v Murski Soboti pa je bil sedež arhidiakonata. Južni del je bil skupaj s hrvaškim Medžimurjem del zagrebške nadškofije in imenovali so ga "districtus Transmuranus" - Prekmurje. Cesarica Marija Terezija je leta 1777 ustanovila škofijo Szombathely in ji pridružila celotno Prekmurje. Po prvi svetovni vojni je lavantinsko-mariborski škof Andrej Karlin (leta 1923) od škofije Szombathely prevzel vseh 18 prekmurskih župnij, ki so pripadle Jugoslaviji. Vse do danes so ostale njen sestavni del, razen v času madžarske okupacije od aprila 1941 do aprila 1945.

 Prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek

Tri nove slovenske škofije so dobile tudi svoje pastirje; celjski in novomeški škof sta bila doslej pomožna škofa v Mariboru oziroma v Ljubljani, edini "novi" škof je dr. Marjan Turnšek, ki je bil imenovan za škofa ordinarija v Murski Soboti; doslej (od leta 1994) je bil ravnatelj bogoslovnega semenišča v Mariboru. Nima še svojega škofovskega gesla niti grba. V pogovoru za slovenski katoliški tednik Družina je dejal, da bo njegovo vodilo v teh dneh pred škofovskim posvečenjem, ki ga bo predvidoma prejel proti koncu junija, njegovo novomašno geslo: "H komu pojdemo, ti imaš besede večnega življenja." Marjan Turnšek se je rodil 25. julija 1955 v Celju. Po maturi na celjski gimnaziji se je vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1981 diplomiral in bil 28. junija tega leta v mariborski stolnici posvečen v duhovnika. Po novi maši je bil štiri leta kaplan v župniji Sv. Martina v Velenju, potem je nadaljeval teološki študij v Rimu, ki ga je končal z doktoratom. Od leta 1990 je kot znanstveni sodelavec Kongregacije za zadeve svetnikov sodeloval pri pripravi beatifikacije škofa Antona Martina Slomška; kot zunanji strokovni sodelavec še naprej sodeluje pri postopku za njegovo kanonizacijo. Od leta 1990 deluje tudi kot profesor dogmatične teologije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani na enoti v Mariboru. Leta 1994 je bil imenovan za ravnatelja bogoslovnega semenišča v Mariboru, leta 1999 pa za kanonika tamkajšnjega stolnega kapitlja. Dr. Marjan Turnšek predava na tečajih in simpozijih ter sodeluje pri različnih slovenskih in tujih revijah. Izdal je vrsto samostojnih del z duhovno in teološko tematiko. Pogosto je sodeloval v radijskih in televizijskih oddajah, še posebej na Radiu Ognjišče.

ŠKOFIJA NOVO MESTO

"Tujci, ki so obiskovali Novo mesto, zlasti pa kapiteljsko cerkev, so težko verjeli, da monumentalna cerkev ni stolnica," je zapisal zgodovinar dr. Stane Granda, po rodu Novomeščan. Od 7. aprila 2006, ko je papež Benedikt XVI. ustanovil novo škofijo Novo mesto, je kapiteljska cerkev sv. Nikolaja novomeška stolnica. Granda piše, da je april za Novo mesto srečen mesec: 7. aprila 1365 je habsburški vojvoda Rudolf IV. dal naselbini mestne pravice, 27. aprila 1493 je cesar Friderik III. v Novem mestu ustanovil proštijo, 7. aprila 2006 pa se je z ustanovitvijo škofije "moralo dopolniti, kar so stoletja mnogi želeli in si za to tudi praktično prizadevali". Glede na dosedanjo ljubljansko nadškofijo nova škofija v Novem mestu obsega dobro četrtino površine dosedanje nadškofije. Razmejitev znotraj nadškofije poteka po dekanijskih mejah. V novo škofijo je prešlo šest dekanij sedanje nadškofije. Župnij ima nova škofija 74 in v povprečju so po površini večje kot v novi ljubljanski nadškofiji. Število prebivalcev nove škofije v Novem mestu predstavlja manj kot petino prebivalstva dosedanje nadškofije. Primerjava med deležem površine in deležem prebivalstva nove novomeške škofije pokaže, da je delež prebivalstva manjši, kar pomeni, da je to področje bolj redko poseljeno kot v novi ljubljanski nadškofiji. To je tudi razumljivo, saj je Ljubljana glavno mesto države in ob njem je precejšnje število manjših satelitskih mest. Po deležu katoličanov novomeška škofija novo nadškofijo v Ljubljani prekaša za dobrih deset odstotkov (76% - 86,1%).

Prvi novomeški škof msgr. Andrej Glavan

Škof Andrej Glavan je diplomirani inženir kemije, vendar bi težko rekli, da je "pozen poklic", saj je na duhovništvo mislil že po prvi stopnji študija kemije, pa so mu modri možje svetovali, naj prej diplomira na kemiji. Rodil se je 14. oktobra 1943 v župnijo Soteska pri Dolenjskih Toplicah. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Dolenjskih Toplicah, višjo pa v Kranju; po maturi (1961) je študiral kemijo na Univerzi v Ljubljani, po diplomi leta 1966 pa je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Kot študent je bil veliko med mladimi, sodeloval je v mnogih pevskih zborih. Po mašniškem posvečenju 29. junija 1972 je bil najprej kaplan v Škofji Loki, kjer je pripravljal ustanovitev nove župnije na Suhi, od leta 1981 je bil župnik v Stari Loki. Trikrat je bil izvoljen in imenovan za dekana škofjeloške dekanije, bil je izvoljen tudi v duhovniški svet ljubljanske nadškofije. Od leta 1998 je bil član zbora svetovalcev, sedem let (1998-2005) je opravljal službo arhidiakona. 13. maja 2000 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa. Škofovsko posvečenje je prejel 12. junija 2000 v ljubljanski stolnici. Za škofovsko geslo Marijine besede, izrečene pred Jezusovim prvim čudežem v Kani: "Kar koli vam poreče, storite!" (Jn 2, 5). Po odhodu ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta v Rim je 26. aprila 2004 postal upravitelj ljubljanske nadškofije in je to vlogo opravljal do 5. decembra 2005, ko je vodenje nadškofije prevzel sedanji ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran. Z njegovim nastopom je škof Glavan prevzel mesto generalnega vikarja ljubljanske nadškofije in je to službo opravljal do imenovanja za novomeškega škofa.

(priloga 05_2006