Zlati jubilej naših romanj

Leta 1993 je v knjižici Četrt stoletja naših romanj urednik Ognjišča Franc Bole zapisal: »Marsikdo se je čudil, da Ognjišče, ki je namenjeno mladim, začenja z romanji invalidov, bolnikov in ostarelih na Brezje. Zadeva je zelo preprosta: Ognjišče hoče svoje bralce vzgajati v duhu evangelija. Najboljši način vzgoje so dejanja. Narediti nekaj za bližnjega, zlasti za tistega, ki je v stiski in potreben pomoči. To pomeni tudi pomagati invalidom priti do cerkve, do romarskega svetišča. Za vzor nam je bil Lurd. Če Marija sprejema bolnike in invalide v Lurdu, zakaj jih ne bi tudi na Brezjah? Rodilo se je romanje invalidov, bolnikov in ostarelih v osrednje slovensko Marijino svetišče, ki je kmalu postalo največje vsakoletno romanje v Sloveniji. Za vodstvo romanja smo vedno prosili enega od slovenskih škofov. Nekatere župnije so za pomočnike pri romanjih zaprosile mlade, nekateri so se priglasili sami. Tako so se izoblikovale skupine z voditelji, ki skrbijo za razna področja. Največja nagrada za vse, ki se z romanjem trudijo, je sreča invalidov, bolnikov in ostarelih.« V tem duhu in s tem namenom se naša romanja nadaljujejo do danes.

Prelistajte prilogo - ki je objavljena v junijskem Ognjišču (06/2018)

I. 19. avgusta 1969

Prvo romanje je vodil koprski škof dr. Janez Jenko. Cerkev se je napolnila z romarji. Spredaj so bili invalidi na vozičkih, ob njih spremljevalci. Po romanju smo prejeli veliko zahval naših invalidov.

II. 18. avgusta 1970

Voditelj romanja je bil ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič. Zbralo se je okoli 700 invalidov, bolnikov in spremljevalcev, ki so bili od sreče do solz ganjeni.

III. 21. avgusta 1971

Romanje, na katerem je bilo čez 1000 samo bolnikov in invalidov in ne dosti manj spremljevalcev, je vodil mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič. Po maši je škof med petjem litanij blagoslavljal bolnike z Najsvetejšim.

IV. 26. avgusta 1972

Romarska maša, ki jo je ob somašnikih daroval mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič, je bila prvič na velikem dvorišču pred cerkvijo, kjer je bilo okoli 800 sedežev. Za bolniško osebje je poskrbel p. Marjan Šef.

V. 19. avgusta 1973

Na petem romanju, ki ga je vodil ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik, se je zbralo blizu 7.000 romarjev, za katere je bilo na trgu pred cerkvijo 1150 sedežev. V imenu romarjev je pri darovanju spregovorila invalidka Tilka Pajk.

VI. 17. avgusta 1974

Romanje je vodil mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. Zbralo se je nad 6.000 romarjev, ki so prejeli spominske podobice in knjižico s pesmimi. Po pridigi so prvič na našem romanju škof in duhovniki podelili zakrament bolniškega maziljenja.

VII. 21. junija 1975

Sedmo romanje je bilo že junija namesto avgusta, da se izognemo poletni vročini. Vodil ga je koprski škof dr. Janez Jenko, ki je očetovsko nagovoril 5.000 romarjev.

VIII. 26. junija 1976

Sveto mašo je za okoli 10.000 romarjev daroval ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič. Na parkirišču so našteli 73 avtobusov, 543 osebnih avtomobilov, mnogi so prišli z rednimi avtobusi ali z vlakom.

IX. 9. julija 1977

Somaševanje številnih duhovnikov iz vseh treh slovenskih škofij je vodil ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič. Romarji – več kot 7.000 – so dobili kovinske spominske priponke: bolniki rdeče, spremljevalci modre.

X. 8. julija 1978

Jubilejno deseto romanje je vodil ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik, ob njem sta bila koprski škof dr. Janez Jenko in ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič. Za več kot 10.000 romarjev je skrbelo okoli 200 večinoma mladih pomočnikov.

XI. 14. julija 1979

Na “najlepši dan v življenju trpečih” se je pred svetiščem Marije Pomagaj zbralo nad 12.000 romarjev. Množica se je z molitvijo rožnega venca in s petjem pripravljala na mašo, ki jo je daroval koprski škof dr. Janez Jenko.

XII. 28. junija 1980

Na romanju, ki ga je vodil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, se je zbralo rekordnih 15.000 romarjev: pripeljali so se s 110 avtobusi in nad 1000 osebnimi avtomobil. Prvič je bil med somašniki urednik Ognjišča Franc Bole, oče naših romanj.

XIII. 20. junija 1981

“Zdravi in bolni enakovredno gradimo svojo Cerkev” je bilo geslo tega romanja, ki ga je vodil novi mariborski škof dr. Franc Kramberger. »Naše romanje je srečanje z našo Materjo,« je dejal 10.000 romarjem.

XIV.12. junija 1982

Leto 1982 je bilo Mednarodno leto ostarelih, zato so bili na tem romanju, ki ga je vodil ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, posebne pozornosti deležni ostareli. Med 12.000 romarji je bila tudi 87-letna nadškofova mati.

XV. 25. junija 1983

Sveto leto odrešenja (ob 1950 letnici Jezusove smrti) je na Brezje priklicalo okoli 12.000 romarjev. Ob ljubljanskem nadškofu dr. Alojziju Šuštarju so bili pri oltarju koprski škof Jenko, ljubljanski pomožni škof Lenič in mariborski pomožni škof Smej.

XVI. 23. junija 1984

Na prostranem dvorišču pred brezjansko cerkvijo in v parku nad njim se je zbralo okoli 10.000 romarjev. Ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas je v svojem nagovoru dejal, da štirinajsti postaji križevega pota sledi petnajsta – vstajenje.

XVII. 22. junija 1985

Voditelj romanja je bil ‘sveže posvečeni’ koprski škof pomočnik Metod Pirih. »Zavedamo se, kako mi zdravi potrebujemo vas in kako vi potrebujete nas,« je izpovedal pred množico okoli 10.000 romarjev.

XVIII. 21. junija 1986

Leto 1986 so Združeni narodi razglasili za Mednarodno leto miru, zato je ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar naše romanje na Brezje imenoval “mirovni shod trpečih”, ki gradijo stavbo miru, povezani s trpečim Kristusom.

XIX. 20. junija 1987

V Marijinem letu 1987–1988 je romanje njenih trpečih otrok vodil novi beograjski nadškof dr. Franc Perko. Romarjev je bilo okoli 10.000. Pri darovanju je invalidka Stanka Glavan prinesla k oltarju Marijino sliko, ki jo je narisala z nogami.

XX. 18. junija 1988

Romanje ob dvajsetletnici je vodil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ob njem pa je bilo še pet slovenskih škofov. Vsi romarji (okoli 9.000) so kot spominek na to jubilejno srečanje dobili razglednico s slikami vseh slovenskih škofov.

XXI. 24. junija 1989

Pred svetiščem Marije Pomagaj, ki je to leto prejelo naziv bazilike, se je zbralo blizu 10.000 romarjev. Romanje je vodil ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas, ki se je po maši ustavil ob invalidih na vozičkih.

XXII. 23. junija 1990

»Mariji se grem zahvalit, da mi pošilja križe, ki jih sprejemam kot dar: darujem jih Bogu, da bi moji otroci ohranili vero vanj,« je rekla žena, ki se je že petnajstkrat udeležila tega romanja. Tokrat je bil voditelj koprski škof Metod Pirih ob svojem predniku dr. Janezu Jenku.

XXIII. 22. junija 1991

Naše romanje v letu 1991, ko je bila razglašena samostojna država Slovenija, je vodil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Armada trpečih molivcev je premagala vojsko, ki je prišla nad nas s tanki in topovi.

XXIV. 20. junija 1992

Romanje je vodil upokojeni beograjski nadškof Alojzij Turk, ki je množici romarjev na lastnih doživetjih prikazal, kako Marija nagrajuje zaupanje vanjo. Ob teh srečanjih se romarji spomnijo tistih, ki jih ni več med nami. – Za srebrni jubilej leta 1993 smo izdali knjižico Četrt stoletja naših romanj s kratko zgodovino in opisom dotedanjih romanj.

XXV. 19. junija 1993

Voditelj ‘srebrnega’ romanja, ki se ga je udeležilo okoli 9.000 romarjev, je bil ljubljanski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar, ob njem pa še sedem škofov, od teh kar štirje Alojziji: apostolski nuncij Pier Luigi Celata, upokojeni beograjski nadškof Turk, ljubljanski pomožni škof Uran in naslovni škof Grmič. Za bližnji god (21. 6.) so prejeli voščila in šopke. Nadškof Šuštar je Mariji “položil v usta” prošnjo nebeškemu Očetu za trpeče romarje: »Glej, zdravja nimajo!«

XXVI. 18. junija 1994

Romanje je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Svojevrsten pečat našim romanjem daje množica mladih in starejših pomočnikov, ki se z ljubeznijo posvetijo trpečim. »Nihče ne more Bogu reči naš Oče, če ne reče brat, sestra,« je dejal urednik Ognjišča pred molitvijo očenaša.

XXVII. 17. junija 1995

Na romanju se je ob Mariji Pomagaj zbralo nad 10.000 njenih ljubljenih otrok. Radio Ognjišče je romarsko slavje prvič ponesel v slovenske domove. Višek romanja je bila sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Alojz Uran s 65 somašniki.

XXVIII. 22. junija 1996

Romanje v letu prvega obiska papeža sv. Janeza Pavla II. v Sloveniji je bilo prvič ‘mokro’, odpadla je ‘lurška’ procesija z Najsvetejšim. Vodil ga je ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas. Popoldansko pobožnost je obogatil vokalni kvartet bratov kapucinov Mir in dobro.

XXIX. 19. junija 1997

Ob Mariji, Zdravju bolnikov, se je zbralo okoli 8.000 romarjev. Skoraj polovico zbirnega prostora so napolnili vozički. »Trpeči bratje in sestre so izziv za pristnost naše vere,« je poudaril ljubljanski nadškof dr. Franc Rode v svojem mašnem nagovoru. Trpečim pa je dejal: »Vi pričujete za vrednost človeškega življenja.«

XXX. 20. junija 1998

Trideseto romanje je vodil ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, med številnimi somašniki so bili beograjski nadškof dr. Franc Perko ter ljubljanska pomožna škofa Jožef Kvas in Alojz Uran. »Človek, ki sprejme trpljenje, notranje zori,« je dejal nadškof Rode. Franc Bole, oče romanj, se je na koncu zahvalil romarjem, sodelavcem, duhovnikom ter gostiteljem patrom frančiškanom.

XXXI. 19. junija 1999

V mednarodnem letu starejših je romanje več kot 7.000 bolnikov, invalidov, ostarelih in njihovih spremljevalcev vodil koprski škof Metod Pirih. Romarji so dobili v dar knjižico Zdravje in odrešenje z odlomki govorov papeža sv. Janeza Pavla II. ob srečanjih z bolniki.

XXXII. 24. junija 2000

“Slovenski dan bolnikov” v svetem letu odrešenja je vodil beograjski nadškof dr. Franc Perko. Člani “trpeče Cerkve na Slovenskem” so se na Brezje pripeljali s 70 avtobusi in nad 500 osebnimi avtomobili. Mariji so prinesli vse gorje, vse tegobe, ki jih spremljajo vsak dan. »Ko molim, se z Marijo tudi prepiram, toda vedno zmaga Ona.«

XXXIII. 23. junija 2001

Zbralo se je okoli 7.000 romarjev. Ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan, voditelj romanja, je v pozdravu izrekel prošnjo, “da bi doumeli in poglobili zavest, da smo vsi, posebej trpeči, zapisani v Marijinem srcu”. Škof se je spomnil tudi mednarodnega leta prostovoljcev in izrekel zahvalo vsem navzočim pomočnikom.

XXXIV. 22. junija 2002

“Marija Pomagaj je tvoje ime” je bilo napisano nad oltarjem pred narodnim Marijinim svetiščem na Brezjah. Tam se je zbralo okoli 6.000 vernih in trpečih. »Ko čutimo svoj križ, se zavedajmo, da ta ni cilj naše poti, cilj je odrešenje in večno življenje,« jih je nagovoril upokojeni ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas.

XXXV. 21. junija 2003

Več sto spremljevalcev, skavtov in drugih prostovoljcev je invalide na vozičkih vozilo na prizorišče pred cerkvijo. Tam se je zbralo okoli 5.000 romarjev. Koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak, voditelj romanja, je trpeče nagovoril: »Omehčajte svojo voljo in jo združite s pogumom Kristusa.«

XXXVI. 19. junija 2004

Romanje, ki ga imenujejo tudi narodni dan bolnikov, je vodil mariborski pomožni škof dr. Anton Stres. Potekalo je na god Marijinega brezmadežnega Srca. Več kot 5.000 romarjev je razveselil apostolski nuncij Santos Abril y Castello, ki je prinesel pozdrave svetega očeta.

XXXVII. 18. junija 2005

Romarsko mašo za okrog 7.000 bolnikov, invalidov, ostarelih in spremljevalcev je vodil ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran. »Tu se počutimo doma,« je pozdravil množico. Romanje je potekalo v znamenju štiridesetletnice revije Ognjišče, ki to srečanje pripravlja.

XXXVIII. 17. junija 2006

Pri Mariji Pomagaj se je zbralo okoli 5.000 romarjev, ki so se z vseh koncev Slovenije pripeljali z 61 avtobusi in nad 500 osebnimi avtomobili. Romarsko slavje je vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Za lep potek so poskrbeli velikodušni pomočniki. »Če greš na romanje, je lepo, da ga skleneš z večernicami,« je dejal eden od romarjev.

XXXIX. 16. junija 2007

Sveto daritev je za več kot 5.000 bolnikov, invalidov, ostarelih in njihovih spremljevalcev z množico somašnikov vodil prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek. »Treba je vse storiti, da se trpečim stanje olajša, a tudi vse storiti, da bi zmogli takšno stanje sprejeti in ga posvetiti.«

XL. 21. junija 2008

Posebnost tega jubilejnega romanja je bil obisk milostnega kipa Fatimske Gospe, ki je bil tiste dni na obisku v Sloveniji in so ga za trpeče romarje pripeljali iz Stične. Romarsko mašo, ki je bila prvič na preurejenem trgu pred baziliko, je vodil ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran, romarje je nagovoril mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf. Med somašniki pri oltarju sta bila koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak in urednik Ognjišča zlatomašnik Franc Bole.

XLI. 20. junija 2009

Romanje, ki ga je vodil mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger, je zaradi močnega dežja namesto na prostranem trgu pred baziliko potekalo v cerkvi, ki je sprejela invalide in bolnike, drugi romarji (vseh je bilo okoli 4.000) pa so mašo prek zvočnikov spremljali v samostanskih prostorih ali kar v avtobusih. Nadškof je svoj nagovor povezal z evangelijem o usmiljenem Samarijanu.

XLII. 19. junija 2010

Voditelj romanja, upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, ga je imenoval “mali evharistični kongres” za bolnike, invalide in trpeče, kot odmev na slovenski evharistični kongres, ki je dober teden poprej potekal v Celju in se ga ‘udeležila’ tudi milostna podoba Kraljice Slovencev. Romarjev je bilo okoli 4.000.

XLIII. 18. junija 2011

Ob bolnikih, invalidih in ostarelih so bili na 43. narodnem romanju njihovi domači ter številni prostovoljci iz vrst skavtov, malteških vitezov in drugih. Vseh je bilo okrog 4.000. Romanje je vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Skoraj vseh romanj se je udeležil invalid Tone Planinšek s svojim fotografskim aparatom. »Slikam za Prijatelja in se zavedam, da slikam drugače kot nekdo, ki je zdrav.«

XLIV. 16. junija 2012

Romanje je vodil upokojeni koprski škof Metod Pirih, ki je prisrčno nagovoril 4.000 romarjev, številnim pomočnikom pa se je zahvalil z besedami blaženega škofa Slomška: »Kdor rad bolnikom streže, si rajski venec veže.« Daritveni oltar je krasil ‘lurški’ prt iz 584 kosov čipk, ki ga je na pobudo Tanje Oblak ustvarjalo več kot 500 klekljaric.

XLV. 15. junija 2013

»V trpljenju se izkaže resnica o človeku,« je v svojem nagovoru poudaril voditelj romanja ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres. Romarjev je bilo več kot 4.000. »Za mnoge invalide in bolnike je to romanje morda edina pot iz domačega kraja,« je v svoji zahvali po maši poudaril Franc Bole, ‘oče’ romanj.

XLVI. 21. junija 2014

Koprski škof dr. Jurij Bizjak, voditelj romanja, je svoj nagovor 5.000 romarjem zaključil s spodbudo: »To romanje naj utrdi v nas vero v Božjo previdnost, v njegovo očetovsko skrb za nas, v njegovo navzočnost med nami, v njegovo brezkončno ljubezen do nas.« Maša je bila prvič ‘pod šotorom’. Po zaslugi Radia Ognjišče se je romanje ‘dogajalo’ po vseh slovenskih domovih.

XLVII. 20. junija 2015

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, voditelj romanja, ki je bilo povezano s 50-letnico Ognjišča, je v svojem nagovoru trpečim bratom in sestram dejal: »Marija vas danes sprejema s posebno ljubeznijo, ker v vas vidi trpljenje svojega Sina Jezusa. Na koncu je romarje prosil, naj molijo za naš narod, da Bog zaceli njegove rane, za družine in za nove duhovne poklice.

XLVIII. 18. junija 2016

Romanje v jubilejnem svetem letu usmiljenja, ki ga je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, je potekalo po ustaljenem redu, k čemur so pripomogli številni pomočniki in sodelavci. Nadškof Cvikl je med molitvijo rožnega venca pred mašo mnogim romarjem segel v roke, v svojem mašnem nagovoru je med drugim dejal: »Kako lahko mi živimo usmiljenje? Tako, da imamo spoštljiv in sočuten odnos do vseh, ki trpijo. Po pridigi je z navzočimi duhovniki delil zakrament bolniškega maziljenja, po obhajilu pa v procesiji z Najsvetejšim blagoslavljal romarje. Na koncu je blagoslovil klekljano slovensko zastavo za 25 let slovenske samostojnosti.

XLIX. 17. junija 2017

Več kot 4.000 bolnikov, invalidov in ostarelih z njihovimi spremljevalci je prišlo v naše narodno marijansko svetišče s svojimi križi in prošnjami. Ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar je romarje nagovoril: »Na sliki brezjanske Marije Pomagaj vidimo, da ima v svojem naročju poleg Jezusa prostor še za enega – za mene in tebe. Tako kot Jezusa želi tudi nas objeti z vso svojo materinsko ljubeznijo, nas potolažiti in usmeriti na svojega Sina Jezusa: na njegovo besedo in na njegov način življenja.« Za to narodno romanje, ki ga Ognjišče ob velikodušni pomoči mladih, zlasti skavtov in skavtinj, pa tudi starejših, malteških vitezov in drugih, številni bolniki in invalidi ‘živijo’ celo leto v pričakovanju novega srečanja s starimi znanci. Ob zaključku lanskega romanja smo se poslovili z besedami: »Nasvidenje prihodnje leto na zlatem, 50. romanju!«

ČUK, Silvester. Zlati jubilej naših romanj. (Priloga). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 6, str 50-57.