Kako živeti advent danes (2)

Priloga z namigi, kako adventne šege in navade v družini živeti danes. Od kod izvirajo, zakaj jih ohranjati, predvsem pa, kako jih narediti ‘naše’.

Adventni čas polnijo običaji, ki naredijo dneve pred praznikom pričakujoče, vesele, posebne – adventne. Nekateri običaji so pokristjanjeni, drugi so nastali iz potrebe, tretji imajo korenine znotraj redovnih skupnosti, od koder so se razširili po svetu.
Danes so šege še vedno del adventne priprave in praznovanja, a njihov namen razvrednotijo bleščeče izložbe, ki nam božič vsiljujejo že oktobra.
Kako adventni čas živeti danes? Kako šege prikrojiti in posodobiti, da nas bodo povezovale s tradicijo, hkrati pa ustrezale našim časom, predvsem pa, da bomo vero z navdušenjem predajali naslednjim generacijam?
Dodali smo nekaj namigov za ustvarjanje in nasvetov, kako si s pomočjo vsebine knjigarn Ognjišča pomagate pripraviti prijetno praznovanje. Popoln advent je namreč – preprost!

BODI MIKLAVŽ TUDI TI …
Sveti Miklavž je resnična oseba. Dobrodelni škof je živel v Miri, kjer je pomagal revnim in naredil mnogo čudežev. Najraje je najmlajše presenečal z dobrotami. V spomin na vsa njegova dobra dela na njegov god nastavimo košare, in prijazni škof nam bo gotovo pustil sladko presenečenje.

V knjigarni Ognjišče se vsako leto ustavi in izprazni police z igračami in družabnimi igrami. (glej Miklavževo ponudbo)

Na Miklavžev praznik lahko doma uprizorimo katero od Miklavževih zgodb iz slikanic: Miklavževi škornji ali Miklavž že ve. Posebej zanimiva je tista o treh dekletih, ki so ostale brez dote, in se zato niso mogle poročiti. Ko je skrbni Miklavž izvedel za njihovo stisko, je pri družini na skrivaj pustil tri kepe zlata. Zgodbo lahko oživimo tako, da pozlatimo tri orehe. Lahko jih zavijemo v zlat papir ali pa kar pobarvamo z zlato barvo.
Pa ne pozabimo biti malo tudi Miklavževi pomočniki za ljudi v stiski: pest orehov (ki jih je letos narava natresla v izobilju), kakšen kozarec medu ali čokolada vedno razveseli preprosto srce. Miklavž že ve, kajne?

BOŽIČNO ŽITO
Po stari šegi so božično žito položili v jaslice kot znamenje novega življenja. Z njim lahko okrasite tudi praznično pogrnjeno mizo. V Sloveniji ima božično žito različna imena: na Gorenjskem je božično žito, na Štajerskem kaljeno žito, na Dolenjskem pšenička, v Beli krajini pa večno življenje. Sejanje božičnega žita izvira še iz predkrščanskih časov, ko so verovali, da bo letina v prihodnjem letu boljša, če bodo proti koncu leta v hiši posejali mlado žito. Pozneje je obveljalo, da ga je treba vzgojiti do božiča. Navada je povezana s pričakovanjem novega leta, ko se temni časi končajo in začne svetlejši del leta. Ponekod so tako preverili, če seme dobro kali. Povsod pa velja, da je božično žito znamenje rodovitnosti.
Nas pa spomni na Odrešenika, ki je za božič prinesel luč večnosti in novo življenje vsem nam. Pšenica simbolizira novo rojstvo in življenje, ki se prebuja iz zrna. Je tudi žito, iz katerega pripravljamo kruh. Živahno zelenje sredi zime prinaša upanje in nov začetek.
Božično žito lahko posejete v plitve okrasne posodice ali kar v podstavek za cvetlične lončke.

Pri Ognjišču dobite lično pakirano seme, ki so mu priloženi briketi gnojila za boljšo rast. Pred setvijo žita v zemljo vmešajte brikete gnojila. Žito ne potrebuje veliko zemlje, saj zalogo hranil črpa iz semena. Kali na vlažnem, zato ga lahko sejete tudi na mah ali žagovino. Poskrbite le, da bo seme na toplem in vlažnem.

Namigi za lepo božično žito:
Če ga boste imeli na toplem in svetlem, bo kalilo hitreje, zato za setev izberite kasnejši datum.
Če vam žito preveč zraste, ga lahko porežete, vendar je lepše nerezano.

(se nadaljuje ...)

M. Pezdir Kofol, Advent: Priloga, v: Ognjišče 12 (2022), 45-56.