SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
100 let revije o misijonih
KATOLIŠKI MISIJONI
MISIJIONSKA OBZORJA
Drugi vatikanski cerkveni zbor je v Odloku o misijonski dejavnosti Cerkve poudaril, da je Cerkev »po svoji naravi misijonarska« (M 2) in da »misijonska dejavnost izvira iz najglobljega bistva Cerkve« (M 6). Dodal je še, da bo »zelo koristno … vzdrževati zveze z misijonarji, ki so izšli iz občestva samega« (M 37).
Lahko rečemo, da se je Cerkev v Sloveniji držala zadnjega priporočila že davno pred odlokom omenjenega koncila in tudi s pomočjo tiska ohranjala stike z misijonarji, saj je že oktobra leta 1923 začela izhajati posebna revija, ki je govorila o misijonih – Katoliški misijoni. Ta se je leta 1987 preimenovala v Misijonska obzorja.
Že v prvih slovenskih časopisih najdemo novice o misijonih. Veliko novic je prinašal časnik Zgodnja Danica.
Toda že pred izhajanjem tega posebnega misijonskega lista so slovenski katoliški mediji pisali o delu misijonarjev. In to kar precej. V tokratni prilogi bomo ob stoletnici Katoliških misijonov na kratko predstavili njihovo zgodovino in delno bogastvo misijonskega tiska v Sloveniji.
Naj začnem z mislijo, da so poročila misijonarjev, objavljena v misijonskih časopisih, pomembna, saj se je svetovno znana misijonarka, nobelovka in danes sv. Terezija iz Kalkute odločila za odhod v misijone, ko je brala poročila slovenskih in hrvaških misijonarjev. Ko prebiramo spomine urednikov Katoliških misijonov, v njih zasledimo, da Hrvatje v Kraljevini Jugoslaviji niso imeli svojega misijonskega lista in je bilo zato slovensko katoliško glasilo toliko pomembnejše. Morda jih je brala tudi omenjena svetnica.
MISIJONSKE NOVICE ŽE V PRVIH SLOVENSKIH ČASOPISIH
Naši predniki so o misijonih lahko brali že od začetka izhajanja slovenskih časopisov. Tako je že prvi slovenski cerkveni list Zgodnja Danica prinašal informacije o delu misijonarjev in je temu namenjal precej prostora. Pisma misijonarjev, ki jih je objavljal ta list, so postala dragocen dokument časa, ki govori tako o Sloveniji kot o drugih državah, kjer so delovali misijonarji in je še danes neprecenljiv vir za zgodovino slovenskih misijonov. Urednik tega lista Luka Jeran je objavljal sorazmerno dosti novic o misijonih. Tudi sam je namreč želel postati misijonar, a mu zaradi šibkega zdravja to ni uspelo. Svojo naklonjenost misijonom je zato kazal tudi z objavo novic o misijonskem delu.
Različna misijonska glasila
Revija Katoliški misijoni je imela prilogo Tuji svet (1930–1940). Poznavalci pravijo, da je bila ta priloga še bolj brana kot sama revija in je s svojimi pripovedmi o tujih deželah burila domišljijo zlasti mladim.
Misijonsko glasilo so imeli tudi otroci. Imenovalo se je Zamorček in je izhajal v letih 1913–1943. Prinašal je vzgojno spodbudne in informativne pripovedi o razmerah med črnskimi otroki. Misijonska Družba sv. Petra Klaverja je izdajala list za odrasle Odmev iz Afrike. Začel je izhajati leta 1906 in je bilo prvo glasilo, povsem namenjeno misijonom. Njegov naslov pa kaže, da so bili misijoni takrat skoraj izključno v Afriki.
Zanimivo, da so imeli duhovniki, združeni v misijonsko zvezo, tudi svoje glasilo Lux Mundi (luč sveta), ki je izhajalo v letih 1937–1940.
Tudi v redovnih glasilih so bile strani, posvečene misijonom. Tako je bilo v frančiškanskem listu Cvetje z vrtov sv. Frančiška po letu 1901, ko so na Kitajsko odšli prvi slovenski misijonarji, nekaj strani namenjenih misijonom. Podobno je bilo v listu, ki so ga izdajali slovenski salezijanci.
V začetku 20. stoletja je prevzel »skrb« za pisanje o misijonih cerkveni list Bogoljub. Imel je stalno rubriko Slovenski misijonar, namenjeno slovenskim misijonarjem. List je objavljal pisma misijonarjev pa tudi dokumente o misijonih, ki so jih izdajale pomembne cerkvene ustanove. Včasih so bile novice o misijonih vključene pod skupni naslov Misijonske drobtinice.
Ko so uredniki zaznali, da je začela misijonska zavest med Slovenci usihati, so poskrbeli za nov način obveščanja in ozaveščanja o misijonskem poslanstvu Cerkve. Uredniki so skrb za pripravo gradiva zaupali Matevžu Sušniku. Zanimivo je, da je bila rubrika opremljena s podobama dveh velikih slovenskih misijonarjev Friderika Barage in Ignacija Knobleharja. Druga zanimivost pa je ta, da so želeli, da bi nova rubrika pospeševala delo za Baragovo beatifikacijo. Delo, ki vse do danes ni končano! Bogoljubova rubrika je poleg poročil o misijonih, objavljanju pisem misijonarjev in spremljanju dokumentov cerkvenega učiteljstva o misijonih bralce seznanjala z deželami in navadami, kjer so delovali misijonarji. Obenem je list zbiral tudi sredstva za misijonske ustanove, med katerimi so prevladovale papeške misijonske družbe.
PRVA SVETOVNA VOJNA – PRELOMNICA
Lazarist Andrej Tumpej v svojih spominih opisuje, kako je leta 1917 začel izhajati Misijonski koledar. Rodil se je v posebnih okoliščinah. Sredi prve svetovne vojne so ljudje v velikih stiskah darovali za maše. Ustanovili so Misijonsko mašno zvezo, kjer so sprejemali mašne namene. Poleg tega so začeli objavljati članke o misijonih v listu Bogoljub. Od tu je bil samo še korak do posebne misijonske publikacije – Misijonskega koledarja, ki so ga tiskali v zavidljivih 30.000 izvodih. In to sredi velike vojne! Koledar ni izhajal samo v visoki nakladi, ampak je bil tudi priljubljeno branje v marsikateri družini. In prav v tej publikaciji, Koledarju za leto 1924, so takole napovedali samostojen misijonski list: »Katoliški misijoni bo naslov zelo zanimivega misijonskega lista, mesečnika, ki ga bomo začeli prav kmalu izdajati. Slovenci še nismo imeli podobnega lista!«
KATOLIŠKI MISIJONI – PRVI SAMOSTOJEN LIST Z MISIJONSKO TEMATIKO
Tako je oktobra leta 1923 začel izhajati samostojen list z misijonsko tematiko Katoliški misijoni. Najbrž je to edini list, ki je štel letnik od ene misijonske nedelje do druge in ne od 1. januarja do 31. decembra. Njegovo poslanstvo predstavi uvodnik prve številke. Najprej pravi, da se mnogim zdi izdajanje takega časopisa drzen korak. Ko so lazaristi prevzeli misijonišče v Grobljah, so s to stavbo od slovenskega ljudstva dobili te naloge: »1. vzgajati misijonarje za zunanje misijone in 2. skrbeti za gojitev misijonskega zanimanja doma. Z misijonskim glasilom – in le z njim – bomo lahko uspešno vršili ta svoj namen in sploh vso dolžnost. Katoliški misijoni bodo – sicer skromno, vendar verno – glasilo vseh katoliških misijonov.« Uvodnik še naglaša, da bodo poročali o delu misijonarjev. »Odpirali nam bodo pogled čez ozke meje domovine in nas seznanjali z mišljenjem in navadami tujih, večinoma poganskih narodov. … Katoliški misijoni bodo ogledalo misijonskega gibanja doma,« saj bodo poročali o misijonskem delovanju različnih ustanov in gibanj. List bo imel tudi določeno strokovno noto, saj bo seznanjal »s svetovnim misijonskim slovstvom in ga ocenjeval«. Pred drugo svetovno vojno je imel list zavidljivo naklado 12.000 izvodov.
GROBLJE, MISIJONSKO SREDIŠČE
Ko govorimo o Katoliških misijonih in drugem misijonskem tisku, ne moremo mimo misijonišča v Grobljah. Po prvi svetovni vojni so slovenski lazaristi prevzeli misijonsko pobudo. 
Irenej Friderik Baraga in Ignacij Knoblehar sta med najbolj znanimi slovenskimi misijonarji in ju večkrat navajajo pisci misijonskih člankov. - Središče misijonskega delovanja na Slovenskem je po letu 1920 postalo misijonišče v Grobljah. - Misijonski koledar za leto 1924 je prinesel novico, da bo začel izhajati nov misijonski list.
Že omenjena Misijonska mašna zveza je leta 1920 kupila graščino Groblje, ki je postalo nekakšno središče misijonskega delovanja med Slovenci. Leta 1929 so tja preselili uredništvo Katoliških misijonov pa tudi misijonsko knjižnico. Imeli so lastno tiskarno, v kateri so tiskali svoje publikacije. Organizirali so misijonske prireditve in predavanja. Zanimivo je, da je uredništvo prejemalo kar 175 različnih misijonskih časopisov iz evropskih in drugih držav ter tako skrbelo tudi za solidno teoretično poznavanje misijonov pa tudi misijonske teologije. V zavodu se je nabralo veliko gradiva in fotografskega materiala o misijonih in delovanju slovenskih misijonarjev po svetu. Poleg misijonišča v Grobljah so tudi nekatere druge redovne skupnosti izdajale publikacije o misijonih, in teh ni bilo malo.
DELI USODO SLOVENSKEGA NARODA
Tako misijonski zavod v Grobljah kot revija Katoliški misijoni so delili usodo slovenskega naroda sredi prejšnjega stoletja. Leta 1941 so nacisti zasedli Groblje in zaplenili vse imetje, vključno s tiskarno. Revija se je preselila v Ljubljano, kjer je izhajala do konca vojne, in to v spremenjenih razmerah. Tudi naklada je padla na 4.000 izvodov.
- Ladislav Lenček
Lazarist Ladislav Lenček se je rodil 3. februarja 1914 v Ljubljani. Po klasični gimnaziji je vstopil v bogoslovje, leta 1934 pa je prosil za vstop k lazaristom z namenom, da bi šel v misijone. Leta 1938 je bil posvečen v duhovnika. Zgodaj se je začel zanimati za misijone in že v času študija na teološki fakulteti se je v sodelovanju s škofijsko misijonsko pisarno posvečal organiziranju misijonskih prireditev. Po usmrtitvi prof. Ehrlicha je postal vodja slovenske misijonske pisarne in v Ljubljani s sobratom Francem Sodjo, s katerim je sodeloval šest desetletij, med drugim organiziral Misijonsko dijaško zvezo, obenem pa je bil urednik Katoliških misijonov. Najprej sourednik, med vojno pa jih je že urejal. Po vojni je emigriral v Rim, nato pa odšel v Argentino. Že v Rimu je nadaljeval z izdajanjem revije Katoliški misijoni, čeprav v samo nekaj tipkanih izvodih. V Argentini pa jih je urejal od leta 1966 pa vse do leta 1987. Vzdrževal je stike s slovenskimi misijonarji in jih gmotno podpiral ter obiskoval. Skoraj vse je osebno poznal. Za slovenske rojake v Argentini pa je bil pomemben organizator verskega in kulturnega življenja. Skupaj z drugimi lazaristi je sodeloval pri ustanovitvi Misijonišča Friderika Barage z misijonskim zavodom.
Ob koncu druge svetovne vojne je uredništvo odšlo v izgnanstvo. Žal pa je bilo ob teh preganjanjih uničeno skoraj vse bogato fotografsko in drugo gradivo, ki se je nabralo v dotedanjem izhajanju. Misijonarji so v svojih pismih opisovali do tedaj Slovencem neznane dežele, ljudi in navade ter svoje delo. Najbrž si težko predstavljamo veliko škodo, ki je bila storjena, ko je bilo vse to bogastvo uničeno.
V IZGNANSTVU
Ko danes prebiramo zgodovino Katoliških misijonov, lahko občudujemo neizmerno voljo takratnih urednikov. Da, tudi v tujini, v težkem povojnem času so kot begunci izdajali samostojno revijo, posvečeno samo misijonom. Do leta 1944 so Katoliški misijoni izhajali v Sloveniji. Leta 1945 je urednik Ladislav Lenček, ki je revijo urejal celo medvojno obdobje, zapustil Slovenijo. V rimskem begunstvu je list izhajal le v nekaj tipkanih izvodih, a ni prenehal izhajati. Maja 1948 pa so v tiskani obliki začeli izhajati v Argentini. Večji del izhajanja je bil njihov urednik (1966–1987) že omenjeni lazarist Ladislav Lenček. V Argentini so dosegli naklado tudi do 4.000 izvodov, od tega jih je slovensko zamejstvo (Koroška, Primorska) prejemalo 500. Po tedanjih jugoslovanskih zakonih Katoliški misijoni kot ves emigrantski tisk niso smeli prihajati v Slovenijo. Oblasti bi preganjale tistega, ki bi kakšen izvod prinesel čez mejo. Kljub tej prepovedi je nekaj izvodov tega lista dobilo skrito pot čez mejo, vendar je šlo za majhno število izvodov in tako z bogato vsebino misijonske revije ni mogel biti seznanjen širši krog bralcev.
SPET DOMOV – ROJSTVO MISIJONSKIH OBZORIJ
Sredi 80-tih let prejšnjega stoletja so se razmere v Jugoslaviji začele spreminjati. Režim je postal strpnejši do Cerkve in njene dejavnosti. Tako je drugi vseslovenski simpozij v Tinjah na Koroškem oktobra 1986 dal pobudo, da prihodnje leto začne v Sloveniji izhajati nov misijonski list Misijonska obzorja. Pisec zgodovine misijonov dr. Bogdan Kolar takole opiše začetek izhajanja novega lista: »Bila so dvomesečnik, ki je bil najprej priloga Družine in Nedelje in so jo prijatelji misijonov dobivali zastonj, nato pa se je osamosvojil ter prešel v urejanje ter upravo Misijonskega središča.« Njegov prvi urednik je postal dr. Drago Ocvirk. V prvi številki so zapisali: »Misijonska obzorja se tokrat razširjajo, da bi se lahko vsi Slovenci združili in povezali ter tako še uspešnejše in učinkoviteje sodelovali pri gradnji in oblikovanju Božjega kraljestva na zemlji.«
LEPA POPOTNICA
Zanimiva je reakcija dotedanjih urednikov Katoliških misijonov, ki so v začetku leta morali svojim bralcem povedati, »da s to številko prejemate še zadnji izseljenski letnik našega lista. … bo začel v letu 1987 v Sloveniji izhajati slovenski misijonski list Misijonska obzorja, ki bo za vse ljudstvo. Tudi za izseljence. Zato Katoliški misijoni prenehajo s koncem leta 1987. Do tedaj jim bodimo zvesti!«
Besede članov uredništva so podobne besedam starčka Simeona v templju, ko je doživel rojstvo Odrešenika. Podobno so oni pozdravili »selitev« Katoliških misijonov v matično domovino. Urednik je vesel novega misijonskega lista. Dalje pove, da bo »zgodovinsko poslanstvo«, ki ga sklepajo Katoliški misijoni, končano in da bodo njihovo vlogo v slovenskem verskem življenju in delovanju »nadaljevala Misijonska obzorja«. V njih ne vidi samo nadaljevanj dosedanje revije, ampak bo novi list še bolj pričevalec »novega slovenskega misijonskega sodelovanja in ne nazadnje kot vez med nami v svetu in brati doma«.
Zanimivo, da urednik izrazi bojazen nekaterih, »da se utegne prej ali slej pojaviti kako nasprotovanje režimske strani, ker odgovornim pri vladanju slovenskega naroda ne bi bil povšeči tako krščansko idealistično usmerjen misijonski list, spričo materialističnih konceptov. … Upati je, da se razmere v Sloveniji zadnje čase boljšajo v smeri pluralizma.«
Pisanje se je izkazalo za nekoliko preroško, saj je v Sloveniji čez nekaj let zavladala demokracija in doživeli smo osamosvojitev Slovenije in za Misijonska obzorja ni bilo več zunanjih, državnih ovir pri izhajanju.
Številka »zlatega« letnika Katoliških misijonov z leta 1973. - Prva številka Misijonskih obzorij (1987), ob njej desno številka letošnjega, jubilejnega letnika. - Sedanji urednik misijonov lazarist Pavle Novak.MISIJONSKA OBZORJA DANES
Če ni bilo zunanjih ovir za izhajanje Misijonskih obzorij v Sloveniji, ki že 36 let izhajajo v matični domovini in tako nadaljujejo in nadgrajujejo tradicijo Katoliških misijonov pred vojno v domovini in po vojni v zdomstvu, to še ne pomeni, da list ne pozna težav.
Če pogledamo samo naklado, potem vidimo, da se je ta spreminjala, na žalost vedno na manj izvodov. Letošnja zadnja številka revije je izšla v nakladi 4.600 izvodov. Od tega jih naročnikom v tujino pošljejo 279, drugo pa domačim naročnikom preko župnij oziroma na domači naslov.
List ima danes že ustaljeno zasnovo. To je pomočnica glavnega urednika Tina Jež takole opisala: »Že prvi uredniki so želeli bralcem predstaviti širšo misijonsko sliko, ne samo pisma misijonarjev, ki so jih pošiljali v domovino. Čeprav je revija sprva izhajala mesečno, je kasneje periodika prešla na šestkrat letno. Tudi obseg revije se je zmanjšal, a smo skušali obdržati vsaj nekaj poučnih vsebin.
Rubriko S pogledom v svet ureja dr. Matija Nared, ki se dotakne aktualnih tem iz vatikanskih obvestil. V rubriki Misijonski pričevalec predstavljamo misijonske sodelavce. Misijonska zakladnica nam postreže z objavo uvodnikov, ki jih je za časa svojega urednikovanja pisal Franc Sodja in so še kako aktualni tudi danes. V letošnjem letu smo rubriko Cerkev v Aziji nadomestili z rubriko Temelji misijonstva, za katero gradivo pripravlja p. Mari Osredkar in želi bralcem predstaviti in poljudno razložiti vsebino dokumentov, ki govorijo o sodobni misijonski dejavnosti Katoliške cerkve. Osrednje strani v reviji nekako pripadajo aktualnim dogodkom oz. akcijam, ki tečejo v zaledju za misijone. Potem pa so tukaj že daljša in krajša pisma misijonarjev, ki jih prejmejo v Misijonsko središče Slovenije. Sledijo še dogajanja iz naših krajev, osmrtnice, jubilanti, darovalci in pa zadnja stran, ki jo po navadi izkoristimo za povabilo k raznim dogajanjem ali času primerno molitev.«
Današnjo podobo so Misijonska obzorja dobila v oktobru 2014. Zasnovo je postavil koroški rojak Hanzi Tomažič. Grafično pripravo revije pripravlja Boris Jurca iz podjetja Nebia d. o. o., glavni urednik pa je zadnja štiri leta Pavle Novak.
Uredniki Katoliških misijonov – Misijonskih obzorij
- 1923–1925 Katoliški misijoni, Andrej Tumpej CM
- 1925–1933 Katoliški misijoni, Jože Godina CM
- 1933–1934 Katoliški misijoni, France Jereb CM, samo sourednik
- 1934–1941 Katoliški misijoni, Jožef Gracar CM, Ladislav Lenček kot sourednik 1939–1941
- 1941–1944 Ladislav Lenček CM
- Do leta 1944 so Katoliški misijoni izhajali v Sloveniji. Leta 1945 je Ladislav Lenček zapustil Slovenijo. V begunstvu je list izhajal le v nekaj tipkanih izvodih.
- Maja 1948 so Katoliški misijoni v tiskani obliki začeli izhajati v Argentini.
- 1966–1987 Katoliški misijoni, Ladislav Lenček CM
- 1987–avgust 2013 Misijonska obzorja, Drago Ocvirk CM
- oktober 2013–april 2019 Misijonska obzorja, Jože Planinšek CM
- od avgusta 2019 je urednik Misijonskih obzorij Pavle Novak CM
B. Rustja, Priloga, v: Ognjišče 9 (2023), 44-49.
