Upanje ne osramoti

Redno sveto leto 2025

Slovenski prevod Bule o napovedi svetega leta.
9. maja 2024 je papež Frančišek pri sv. Janezu v Lateranu objavil bulo o sklicu rednega svetega leta 2025. Bula nosi naslov Upanje ne osramoti (Rim 5,5). »Upanje je osrednje sporočilo prihodnjega svetega leta, ki ga po starodavnem izročilu papež razglasi vsakih petindvajset let,« pojasni na začetku bule sveti oče. »V srcu vsakega človeka živi upanje kot želja in pričakovanje dobrega, kljub temu da ne ve, kaj se bo zgodilo jutri,« poda v buli preprosto definicijo upanja papež.

Sveto leto imenujemo tisto leto, v katerem katoliški verniki po posebnem odloku papeža in pod posebnimi pogoji (spokorna romanja v Rim in obisk štirih papeških bazilik, prejem zakramentov, molitve, dobra dela) prejemajo več darov iz zakladnice zasluženja svetnikov (odpustki) in več milosti. O odpustkih smo pisali v novembrski številki Ognjišča, zato tokrat ne bomo posebej pisali o njih. Sveto leto je združeno z različnimi romanji in slovesnostmi. Redna sveta leta so v našem času vsakih 25 let.

SVETOPISEMSKI TEMELJ
Krščanska sveta leta imajo svoj izvor že v Svetem pismu Stare zaveze. Mojzes v postavi govori o sobotnem letu in soboti (2 Mz 23,10-12). »Predpisuje, naj bi kmetje sedmo leto pustili zemljo počivati, kar bi na njej zraslo, pa naj bi užili ubožci in poljske živali,« pravi s. Snežna Večko o svetopisemskih temeljih svetoletnih praznovanj. Opažamo poudarek na dobrobiti nižjih slojev, poljedelci pa poznajo tudi koristnost, da zemlja občasno počiva. V Tretji Mojzesovi knjigi spet najdemo predpise za sobotno in jubilejno leto. Ta ga opredeljuje kot leto počitka zemlje in osvoboditve vseh njenih prebivalcev. Peta Mojzesova knjiga pa poleg odpusta sužnjev dodaja še predpis o odpustu dolgov. »Razlog je v tem, da je Bog vrhovni gospodar zemlje in njenih prebivalcev,« pravi dalje svetopisemska strokovnjakinja s. Snežna Večko. Ta opiše tudi vzrok za dolgove: »Po zaporednih slabih letinah, ko so si ljudje morali izposojati hrano ali denar na obresti, niso mogli vrniti dolgov, zato so morali prodati svojo zemljo in v skrajnem primeru sebe za sužnje. Mojzesova postava jih je skušala zaščititi.«
»Duhovniško izročilo je predpisu o sedmem letu dodalo zakonodajo o jubilejnem petdesetem letu (3 Mz 25,8-55). Praznovali naj bi ga po sedmih sobotnih letih,« še piše s. Večko. Beseda jubilej prihaja od navade, da so ga naznanili s trobljenjem na ovnov rog, ki mu po hebrejsko pravijo jobel. Tako leto imenujejo tudi sveto leto. Takrat je morala zemlja počivati, odpisali so dolgove, odpustili sužnje. Vsakdo se je vrnil k svoji lastnini. »Jubilejna zakonodaja je tako predstavljala zadnjo možnost za nov začetek tistim, ki se drugače niso mogli rešiti revščine in suženjstva. Z njo so skušali preprečiti krivičnost in izkoriščanje,« še pravi dr. Večko.

SVETO LETO V LITERATURI
Prvo sveto leto leta 1300 je našlo odmev v umetnini svetovnega formata, Božanski komediji velikega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Pesnik pravi, da je bil naval romarjev na sveto leto 1300 v Rim tako velik, da je bilo treba urediti smer hoje pešcev čez most pred Angelskim gradom. Zaradi velikega navala so se romarji po eni strani pomikali proti cerkvi sv. Petra, po drugi pa so od tam odhajali.
Prav nasprotno mnenje o romanjih je imel slovenski protestantski pisec Primož Trubar. Vendar nam je v svoji kritičnosti zapustil dragoceno pričevanje o romanjih. V Katekizmu z dvejma izlagama (1575) piše: »Glih taku (kot Kristus) njega jogri so po svejtu hodili inu ti naši stariši ob vsakem plumbarti, tu je vselej čez 50 lejt, v Rim po celi odpustek rumali inu ta papežev žegen prijeli.« Cerkveni zgodovinar Metod Benedik se sprašuje, od kod je Trubar vzel besedo plumbart. Domneva, da beseda prihaja »od bule«, s svinčenim (plumbum) pečatom zapečatenega dokumenta, s katerim so papeži razglasili sveto leto. Prav tako že omenjeni zgodovinar pravi, da je iz Trubarjevega zapisa jasno, »da so naši predniki romali v Rim predvsem za sveto leto«. Sploh slovenska beseda romanje prihaja prav od pojma iti v Rim (Roma). Od tod tudi poimenovanje romar za božjepotnika.
Zanimiv je zapis Janeza Svetokriškega o svetem letu 1700. V slovenščini, ki nam danes zveni starinsko (ne pozabimo, da je stara nad tristo let!), je napisal: »Ta Namestnik Boga Vsigamogočniga na zemli Inocentius XII. nam je poslal kluč nikar h'timu zemelskimu, ampak h'timu Nebeškimu Paradižu, teh večnih troštou polniga, namreč te Svete popolnoma Rimske Odpustke, katire če edn popolnoma leteh deležen rata, precej njemu se Nebeška vrata odpro. Inu taku dolgu odperte ostanejo, dokler si jih z'greham ne zapre.«

Ko so proti koncu srednjega veka v Cerkvi začeli razmišljati o ustanovi svetih let, so bogoslovni učenjaki razmišljali: stara zaveza je predpodoba nove zaveze. V stari zavezi so ob jubilejnem letu odpuščali materialne dolgove in to se je ponavljalo vsakih petdeset let, krščansko jubilejno ali sveto leto pa naj se obhaja vsakih sto let, ker se tedaj odpuščajo duhovni dolgovi, ki imajo pred Bogom večjo težo. Zanimivo je, da je sv. papež Janez Pavel II. v svetem letu 2000 pozval razvite države, naj odpišejo dolgove revnim.

ZGODOVINA PRAZNOVANJ SVETIH LET
Prvo sveto leto so obhajali leta 1300 pod papežem Bonifacijem VIII. Cerkveni zgodovinar dr. Metod Benedik pa išče temelje za obhajanje svetih let že prej, celo pred letom 1000. »Misel na bližnji konec sveta, ki je strašila ljudi okoli leta 1000, je v neki meri oživela ob vsakem prelomu stoletij. Strah in upanje sta spremljala začetek vsakega novega stoletja. Pred letom 1300 so bili ljudje še posebej vznemirjeni. Pričakovali so velike dogodke in tudi izredne milosti.« Širile so se govorice, da bo v baziliki sv. Petra v Rimu ob začetku novega stoletja mogoče dobiti poseben odpustek.

PRVIČ TUDI V ZAPORU
Papež Frančišek bo 26. decembra 2024, na praznik sv. Štefana, odprl sveta vrata v rimskem zaporu Rebibbia. Gre za zgodovinski dogodek v zgodovini rednih jubilejev. Prvič se bo namreč zgodilo, da se bodo poleg svetih vrat, ki bodo, kot običajno odprta v štirih rimskih papeških bazilikah, odprla tudi vrata v zaporu. Prefekt Dikasterija za evangelizacijo Rino Fisichella je poudaril, da bo zapor Rebibbia postal »simbol vseh zaporov na svetu«.
Tega izrednega dogodka si je zelo želel papež. Ta je pomen skrbi za zapornike in njihovo ponovno vključitev v družbo poudaril tudi v buli o napovedi jubileja 2025: »V svetem letu bomo poklicani biti oprijemljivo znamenje upanja za številne brate in sestre, ki živijo v težkih razmerah. Mislim na zapornike, ki jim je odvzeta prostost in poleg strogosti zapora vsak dan doživljajo čustveno praznino, omejitve in v nemalo primerih tudi odsotnost spoštovanja. Vladam predlagam, naj v svetem letu sprejmejo pobude, ki vračajo upanje; oblike amnestije ali oprostitve kazni, katerih namen je pomagati ljudem ponovno pridobiti zaupanje vase in v družbo; programe ponovne vključitve v skupnost, ki naj jim odgovarja konkretna zavezanost za spoštovanje zakonov.«

Zanimiv je opis prvega svetega leta. Ohranil se je v Kroniki prvega svetega leta izpod peresa kardinala Stefaneschija: »Ves dan 1. januarja je skrivnost velikega odpuščanja ostala skrita. Ko pa je zvečer sonce zašlo in je nastopila tihota noči, se je Rimljanom ta skrivnost začela razkrivati. Množice so hitele v baziliko sv. Petra in se zgrinjale k oltarju, ljudje so se tako drenjali, da se je bilo prav težko preriniti do oltarja. Zdelo se je, da so prepričani, da bo s koncem dne izginila tudi velika milost. Ne vemo, ali so se namenili tja, ker bi jih k temu pritegnila jutranja pridiga o stotem letu oziroma jubileju, ali so prišli iz lastnega prepričanja ali morda zaradi kakega nadzemskega znamenja, kar se zdi najverjetneje.«
Množica je presenetila celo papeža. Posvetoval se je s kardinali in 22. februarja 1300 objavil bulo. Z njo je razglasil prvo sveto leto. K razglasitvi svetega leta so torej papeža navdihnile množice romarjev. »Vrhovni voditelj Cerkve je pri tem sledil ljudskemu glasu,« dodaja zgodovinar Benedik. Sveto leto so naznanili s trobljenjem na ovnov rog (jobel). Od tod tudi ime jubilejno leto. Na sliki je gazelin rog.
Naslednje sveto leto naj bi bilo po sto letih – leta 1400, toda papežu Klementu VI. se je zdela ta doba predolga, zato je ukazal, naj bo sveto leto vsakih 50 let. Papež Pavel II. pa je leta 1470 določil, naj bo sveto leto vsakih 25 let, da bi vsak rod vernikov doživel vsaj eno sveto leto. Tako je (razen nekaterih izjem zaradi političnih razmer) ostalo do danes. Doslej je bilo 26 rednih svetih let, takih, ki se vrstijo po ritmu 25 let; zadnje redno sveto leto je bil veliki jubilej 2000 pod papežem sv. Janezom Pavlom II.

SIMBOLIKA IN DUHOVNI POMEN SVETIH VRAT
V človeški zgodovini so imela vrata velik pomen. Bila so obramba in zaščita za vasi, mesta in palače. Že v grški in pozneje rimski dobi so dobila tudi duhovni pomen: prag med različnimi svetovi, točka prehoda, meja med življenjem in smrtjo. To duhovno sporočilo nosijo tudi sveta vrata. Z njihovim odprtjem se začne sveto leto. V začetku so bila samo ena sveta vrata, in sicer v baziliki sv. Janeza v Lateranu, ki je tudi sedež rimskega škofa. Da bi številnim romarjem omogočili prehod skozi sveta vrata, so jih odprli tudi v drugih rimskih bazilikah.
Kar se tiče duhovnega pomena svetih vrat, najdemo vrata že v knjigi preroka Ezekiela. Tam so opisana kot prehod, prek katerega Božja slava vstopa v hišo, pa tudi v duše: »Nato me je peljal k vratom, vratom, ki so gledala proti vzhodu. Zagledal sem veličastvo Izraelovega Boga, ki je prihajalo z vzhoda. Njegovo bučanje je bilo kakor bučanje velikih voda in zemlja je žarela od njegovega veličastva. … Padel sem na obraz. Gospodovo veličastvo je prihajalo v tempelj skozi vrata, ki so gledala na vzhod« (Ezk 43,1-4).
Vrednost in pomen svetih vrat nam bodo zelo pomagale razumeti besede iz Janezovega evangelija: »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil« (Jn 10,8). Jezus o sebi govori kot o vratih, tako sveta vrata postanejo nujni prehod za tistega, ki hoče hoditi za Kristusom in najti v njem odrešenje in odpuščanje vseh grehov. Zato je prehod skozi vrata v svetem letu povezan s popolnim odpustkom. Tega je deležen vernik, ki roma in izpolni druge pogoje za popolni odpustek.
S prehodom skozi sveta vrata romar pokaže svojo odločitev, da bo hodil za Kristusom in se dal voditi v življenju dobremu pastirju. Vrata so tudi prehod, ki nas pripelje v notranjost cerkve. Za kristjane to ni samo sveti prostor, kateremu se moramo bližati s spoštovanjem in primerno obleko ter obnašanjem, ampak je tudi znamenje skupnosti, ki povezuje vernika s Kristusom. Je kraj srečanja in dialoga, sprave in miru, po katerem hrepeni vsak vernik. Je prostor Cerkve, skupnosti vernih.
V Rimu ima prehod skozi sveta vrata še en pomen. Spomni nas na sv. Petra in Pavla, apostola, ki sta ustanovila in oblikovala krščansko skupnost v tem mestu. Njun nauk in njun zgled je pomemben za celotno krščansko skupnost. Tukaj je njun grob, tukaj sta bila mučena in v tem mestu je toliko drugih kristjanov dalo življenje za Kristusa.

IZREDNA SVETA LETA
Poleg rednih svetih let je bilo v novejšem času nekaj izrednih svetih let, povezanih s pomembnimi obletnicami in dogajanji. Leta 1933 je papež Pij XI. oklical sveto leto ob 1900-letnici odrešenja, Jezusove smrti na križu; leta 1983 pa smo pod papežem sv. Janezom Pavlom II. obhajali izredno sveto leto ob 1950-letnici Jezusove ljubezni do konca. Med izredna sveta leta bi mogli prišteti dve Marijini leti: leta 1954 pod papežem Pijem XII. in leta 1987 pod sv. Janezom Pavlom II. Papež Frančišek je 11. aprila 2015 z bulo napovedal izredno jubilejno leto usmiljenja. V njej je zapisal, da je »naznanil izredni jubilej usmiljenja kot ugoden čas za Cerkev, da še močneje in učinkoviteje pričuje vernikom«. Sveto leto se je začelo 8. decembra 2015 na slovesni praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, sklenilo pa se je na slovesni praznik Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, 20. novembra 2016.

ZGODOVINA SVETIH VRAT
S svetim letom so povezana sveta vrata. Njihovo odprtje pomeni začetek svetega leta. Prehod skozi nje pa ima močan simboličen pomen. Toda najprej nekaj zgodovine. Rekli smo že, da so prvo sveto leto obhajali leta 1300, toda šele leta 1425 je papež Martin V. uvedel »obred odprtja svetih vrat, in sicer v cerkvi sv. Janeza v Lateranu, papež Sikst IV. pa za leto 1475 v cerkvi sv. Petra. Za leto 1500 pa je papež Aleksander VI. določil, da se sveta vrata v Rimu hkrati odprejo v štirih bazilikah: v cerkvi sv. Petra, sv. Janeza v Lateranu, pri Mariji Veliki (Snežni) in pri sv. Pavlu (zunaj obzidja),« pravi liturgik dr. Slavko Krajnc o zgodovini odpiranja svetih vrat.

URADNA MASKOTA JUBILEJA
Ilustrator Simone Legno je zasnoval uradno maskoto jubileja: Lučko. Ta naj bi odražala pop kulturo mladih in prinašala sporočilo upanja in sprejemanja. »Lučka je romarica, oblečena kot običajna popotnica: rumena vetrovka za zaščito pred vremenom, od zemlje umazani škornji, ki pričajo o že prehojeni poti, misijonarski križ okoli vratu in romarska palica. Posebej sugestivna je upodobitev Lučkinih oči, ki izžarevajo močno svetlobo: simbolizirajo upanje, ki se rodi v srcu vsakega romarja, utelešajo željo po duhovnosti in povezanosti z božanskim ter opominjajo na univerzalno sporočilo miru in bratstva,« so opisali simboliko uradne maskote v sporočilu Slovenske škofovske konference ter dodali, da je izbira maskote Lučke »del širšega konteksta, namenjenega vključevanju novih generacij in spodbujanju medgeneracijskega dialoga. Maskota ne predstavlja le jubileja, temveč je tudi simbol skupnosti, gostoljubja in izmenjave.«

NE VEČ ZAZIDANA VRATA
Vrata pa so tudi pregraja. To sta nekoč nazorno predstavljala zidova pred svetimi vrati in za njimi. »Zato je moral papež na primer ob rušenju zidov s kladivom trikrat udariti po zidu (kar simbolizira Kristusovo moč, ki odpira vrata odrešenja), da se je zid zrušil, medtem ko je na koncu svetega leta z lepo okrašeno zidarsko žlico z malto simbolično zazidal prve tri opeke in ga, ko je bil pozidan, zapečatil,« razlaga liturgik Krajnc, a pri tem doda, da je šibka točka tega obreda bilo to, da so bili verniki osredotočeni na zidanje in podiranje zidu in manj na simboliko odprtja svetih vrat.
Mnogim je ostala v spominu podoba svetega večera leta 1974, ko je sv. papež Pavel VI. trikrat udaril s kladivom in se je nanj zrušil del zidu. Morda je bil tudi ta dogodek povod za spremembo obreda. Omenjeni papež je želel vrniti vratom evangeljsko simboliko in sporočilo. Pozornost vernikov je želel usmeriti na vrata, ki simbolizirajo Kristusa. Tako je leta 1975 odpravil zidanje in podiranje zidu pred svetimi vrati. »S tem je želel poenostaviti obred, ga narediti bolj razumljivega, zagotoviti večjo varnost, poudariti duhovni vidik in vsebino, omogočiti vernikom večje sodelovanje in ga prilagoditi sodobnim potrebam Cerkve,« opiše spremembo dr. Slavko Krajnc ter nadaljuje: »S tem pa je tudi poudaril, da so resnične spremembe v Cerkvi in življenju vernikov tiste, ki se zgodijo v notranjem duhovnem življenju in ne zgolj skozi zunanje simbole.« Tako je papež leta 1975, ob koncu svetega leta, bronasta vrata trajno namestil na tečaje vatikanske bazilike. Liturgik Krajnc še dodaja, da je ostala navada, »da se v cerkvi svetega Petra na notranji strani vrat še postavi zid, a njegova postavitev in odstranitev ni več del bogoslužnega dejanja«. Po novem obredu papež odpre in zapre sveta vrata in s tem omogoči začetek in konec svetega leta.

ŠTEVILO SVETIH VRAT
Papež se odloči, koliko vrat v cerkve bodo razglasili za sveta vrata. Prav tako lahko da pravico škofom po vsem svetu, da sami odločijo, da imenujejo taka vrata. V zadnjem letu Božjega usmiljenja (2016) je papež Frančišek dal škofom dovoljenje, da sami določijo število svetih vrat v svojih škofijah. Za sveto leto 2025 pa bo papež Frančišek odprl sveta vrata cerkve sv. Petra v Rimu 24. decembra 2024, 29. decembra v baziliki sv. Janeza v Lateranu, 1. januarja 2025 (praznik Marije, Božje Matere) v baziliki Marije Snežne in 5. januarja 2025 v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja. Slednja bo odprl na večer pred praznikom Gospodovega razglašenja (svetih treh kraljev), ki velja tudi za misijonski praznik, sv. Pavel kot apostol narodov pa za nekakšnega vzornika misijonarjev.
Sveta vrata rimskih bazilik.
Prav tako je določeno, naj škofje v stolnih ali konkatedralnih cerkvah obhajajo slovesne maše ob začetku svetega leta. Morda se kdo sprašuje, zakaj papež Frančišek ni tudi v drugih cerkvah določil svetih vrat, kakor je bilo to v svetem letu usmiljenja. Liturgik Krajnc pravi, da papež želi, da bi nas napor, s katerim je povezano romanje »v večno mesto, duhovno prenovil in prečistil ter spodbudil k zavesti, da smo ljudstvo na poti in tako romarji v objem večnosti z Bogom«. In še ena zanimivost prihajajočega svetega leta. Papež bo odprl sveta vrata tudi v zaporu.

POMEN SVETIH VRAT
Zgovoren je pomen svetih vrat. »Že sam prestop praga (od zunaj – noter) v posvečen prostor je zgovoren, saj nakaže želeno spremembo življenja (večjo povezanost z Bogom); simbolno pomenijo tudi Jezusa Kristusa, ki se je sam imenoval vrata k Očetu,« začenja svojo razlago simbolike svetih vrat teolog in nadškof Marjan Turnšek.
Liturgik Slavko Krajnc o simboliki svetih vrat takole nadaljuje svoje razmišljanje: »Sveta vrata pa se nanašajo na duhovni prehod, ki ga mora vsak kristjan prehoditi od greha k milosti, s pogledom na Kristusa, ki pravi: Jaz sem vrata (Jn 10,7). S temi besedami Jezus sporoča, da so vrata par exellence sam Jezus. Le s prehodom skozi Njega lahko človek v polnosti uresniči svoje življenje pred seboj, drugimi in Bogom. Samo s prehodom skozi Njega, ki daje svoje življenje za svoje prijatelje, je mogoče črpati iz skrivnosti sprave, kajti kdor ne vstopi v ovčjo stajo skozi vrata, ampak spleza vanjo od drugod, je tat in ropar (Jn 10,1).«

NA STEŽAJ ODPRTA VRATA
»Odpreti sveta vrata na stežaj pomeni neomejen dostop in popolno odprtost do skrivnosti odrešenja, brez ovir in omejitev, tako vernim kot nevernim. Gre za prehod iz greha in zadoščevanja za grehe v osvoboditev (odpustek), iz teme v svetlobo, iz nevednosti v modrost, iz nevere na pot upanja, iz vase zaprtosti v odprtost sprejemanja in iz drame duhovnega tavanja v objem Božje milosti,« razlaga pomen na stežaj odprtih svetih vrat dr. Krajnc in nadaljuje: »Prestopiti sveta vrata pomeni postajati majhen, zaupati se Božjemu usmiljenju, da nam odpusti grehe, da lahko vstopimo v cerkev z novim duhom.«

SIMBOLIKA SVETOLETNIH ROMANJ
Po mnenju teologa in nadškofa Marjana Turnška so sveta vrata najvidnejše znamenje svetega leta. Temu dodaja še romanja. Pomen romanj v svetem letu močno poudarja tudi bula o napovedi rednega svetega leta, ko pravi, da »romanje izraža temeljno prvino vsakega jubilejnega dogodka. Podati se na pot, je značilno za tistega, ki gre iskat smisel življenja.« Bula zlasti poudari pomen peš romanj: »Peš romanje močno spodbuja ponovno odkritje vrednote tišine, napora, bistvenosti. Tudi v prihodnjem letu bodo romarji upanja prehodili starodavne in sodobne poti, da bi močneje doživljali jubilejno izkušnjo.« Dalje govori, da bodo v Rimu poleg že znanih romarskih poti v svetem letu dodane še nove: »Poleg tega bodo v samem mestu Rimu tradicionalnim potem katakomb in sedmerih cerkva dodane še poti vere.«

SVETOLETNE CERKVE V SLOVENIJI

Škofija Celje
Stolnica sv. Danijela v Celju
Bazilika sv. Marije Lurške v Brestanici
Božjepotno svetišče svete Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu
Božjepotno svetišče sv. Marije Vnebovzete v Olimju pri Podčetrtku
Bazilika Marijinega obiskanja v Petrovčah pri Celju

Škofija Koper
Stolnica Marijinega vnebovzetja v Kopru
Sveta Gora pri Gorici
Log pri Vipavi

Nadškofija Ljubljana
Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani
Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah
Bazilika Žalostne Matere Božje v Stični

Nadškofija Maribor
Stolnica sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Maribor – Sv. Marija (bazilika Matere usmiljenja – frančiškani)
Ptujska Gora – bazilika Ptujskogorske Matere Božje
Za določena romanja, ki so predvidena po urniku:
Homec pri Slovenj Gradcu (cerkev Matere Božje)

Škofija Novo mesto
Stolnica sv. Nikolaja v Novem mestu
Škofijsko božjepotno svetišče na Zaplazu
Samostanska cerkev v Kloštru pri frančiškanih v Novem mestu
Župnijska cerkev sv. Petra v Črnomlju

Škofija Murska Sobota
Stolnica sv. Nikolaja v Murski Soboti

Bula nato opozori še na druge pomene romanja: »Prehajanje iz ene države v drugo, kot bi bile meje presežene, prehajati iz enega mesta v drugega v kontemplaciji stvarstva in umetniških del bo omogočilo, da bomo ohranjali različna izkustva in kulture ter v sebi nosili lepoto, ki harmonizirana po molitvi vodi k zahvaljevanju Bogu za čudeže, ki jih je storil. Jubilejne cerkve ob poteh in v mestu so lahko oaze duhovnosti, kjer lahko okrepčamo pot vere in se odžejamo pri vrelcih upanja, najprej s pristopanjem k zakramentu sprave, ki je nenadomestljivo izhodišče resnične poti spreobrnjenja.«

KOLEDAR SVETOLETNIH DOGODKOV
Ker bodo v rednem jubilejnem letu sveta vrata odprta v rimskih papeških bazilikah, se bo tja zgrnilo največ romarjev. V tem letu so zato pripravili več svetoletnih romarskih dogodkov, ki si jih lahko ogledate na spletni strani:
https://katoliska-cerkev.si/koledar-jubilejnih-dogodkov-v-rimu

B. Rustja, Priloga, v: Ognjišče 12 (2024), 44-49.