Sveti Martin na Slovenskem

Leta 2016 smo praznovali leto sv. Martina ob 1700-letnici njegovega rojstva. Tega priljubljenega svetnika, ki goduje 11. novembra, največkrat upodabljajo kot rimskega častnika na konju, ki z mečem preseka svoj plašč, da se s polovico ogrne prezebli berač. To naj bi se zgodilo pred vrati mesta Amiens. Legenda pravi, da se mu je potem ponoči prikazal Jezus, ogrnjen prav s tistim plaščem in s tem potrdil, da v trpečih in ubogih strežemo njemu samemu. Martin se je rodil leta 316 v mestu Savaria, sedanjem Sombotelu na Madžarskem. Pri petnajstih letih je postal vojak in kmalu konjeniški častnik. Po šestih letih priprave je bil krščen. Ko je čez nekaj let dal vojaški službi slovo, je odšel v Galijo (Francijo) in živel kot samotar, dokler ga niso izbrali za škofa v mestu Tours. Bil je skrben pastir svoje črede, ljudje so ga ljubili kot svojega očeta. Ko je leta 397 umrl, so ga brž začeli častiti kot svetnika. Njegov grob v Toursu je bila ena najbolj obiskanih božjih poti v srednjem veku. Na tisoče cerkva po vsej krščanski Evropi, ki so bile zgrajene v tem času, je posvečenih sv. Martinu. Na tleh države Slovenije jih je 94, od tega 43 župnijskih in te v sliki in kratkem opisu predstavljamo v prilogi.

ŠKOFIJA CELJE

LAŠKO
Nadžupnijska cekev sv. Martina je od prvotne romanske zasnove ohranila masivni zvonik, glavno ladjo in križno obokan stolp. Sezidana je bila proti koncu 12. stoletja in spada med najpomembnejše romanske spomenike pri nas. Notranjost je preplet romanike, gotike, baroka in moderne. Z glavnega oltarja poleg zavetnika sv. Martina, zrejo še štirje evangelisti, apostola Peter in Pavel, nad njimi še vstali Kristusa. Župnija se prvič omenja 1257.

PONIKVA
Cerkev sv. Martina se omenja prvič 1236, ko je bila že župnijska, a je gotovo starejša. Sedanja stavba je bila zgrajena v letih 1732–1737. Njena zunanja podoba je mogočna, njeno notranjščino krasijo freske Jakoba in Antona Brola (1890) in bogata baročna oprema, zlasti prižnica in glavni oltar z rezbarskimi umetninami družine Mersijev iz Rogatca.

SROMLJE
Mogočna župnijska cerkev sv. Martina z zvonikom je bila 1750 prenovljena. Starejšemu jedru triladijskega dvoranskega prostora je bil prizidan prezbiterij. Iz tega časa sta tudi glavni oltar in prižnica. Cerkev je bila prvotno podružnica prafare Videm ob Savi. Od leta 1753 je župnijska.

ŠMARTNO OB DRETI
Župnijska cerkev sv. Martina stoji sredi vas. Omenja se 1426, leta 1632 so podaljšali cerkveno ladjo in pozneje še večkrat. Zvonik je bil 1798 povišan, 1863 je dobil novogotsko streho. Notranjščino je 1926 poslikal Josef Eigert. Veliki oltar je bil izdelan okoli leta 1900. Na oltarni steni nad njim visi slika sv. Martin deli plašč. Od 1891 je cerkev župnijska.

ŠMARTNO OB PAKI
Cerkev sv. Martina, stoječa sredi vas, se prvič omenja 1256, župnija pa leta 1528. Cerkev je v jedru gotska iz 14. stol., sredi 18. stol. so jo predelali v poznobaročnem slogu. Zvonik je dobil sedanjo podobo 1821. V tronu glavnega oltarja stoji kip sv. Martina. Slikani okni Staneta Kregarja upodabljata prizora Sv. Martin krsti svojo mater in Sv. Martin deli plašč, okno Janeza Kovačiča pa Sv. Martin med sobrati.

ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI
Cerkev, ki stoji na vzpetini sredi vasi, se prvič omenja 1335: bila je gotska, imela je obokan prezbiterij in ravno krito ladjo, 1608 so ji prizidali zvonik. Leta 1760 je bil pri njej ustanovljen vikariat, 1766 pa župnija. Sedanja stavba je bila zgrajena 1855, zvonik pa 1884. Prezbiterij sta poslikala Tomaž Fantoni in Jakob Brollo (1866). Na steni za velikim oltarjem visi slika sv. Martina (Hans Klein, 1875).

TEHARJE
Teharje so bile kot podružnica žalske pražupnije z njo dodeljene leta 1256 stiškemu samostanu. Kot župnija se prvič omenja 1545. Staro cerkev, ki se omenja 1526, so na začetku 20. stol. podrli, ker je bila premajhna, in njenem mestu v letih 1906–1908 zgradili sedanjo, ki je bila leta 2007 v celoti obnovljena. Oprema cerkve je izdelana po načrtih graškega arhitekta A. Wagnerja.

TRBOVLJE – SV. MARTIN
Zgodovina župnijske cerkve sv. Martina naj bi se začela že v 13. stol. Prvi verodostojni podatek pa je iz leta 1330, da je bil tedaj tu prvi stalni duhovnik. V teku stoletij so jo večkrat prenavljali. Današnjo arhitekturno podobo je dobila s prezidavo 1855. Glavni oltar je lepo baročno delo neznanega mojstra. Umetniški biser cerkve je izredno lepa poslikava stropa slikarja Janeza Wolfa (1863).

VELENJE – SV. MARTIN
Cerkev stoji na nizki vzpetini ob robu mesta. Stavbo sestavljajo: dvojna ladja, prezbiterij, zvonik in prizidana veža. Cerkev se omenja 1243, župnija pa 1264. Njeno današnje jedro je še srednjeveško ali vsaj renesančno, novi del cerkve je iz leta 1874. Veliki oltar krasi slika župnijskega zavetnika sv. Martina mojstra Janeza Andreja Strausa.

ŠKOFIJA KOPER

AVČE
Cerkev sv. Martina v Avčah pri Kanalu ob Soči je poznogotska stavba s pravokotno, ravno ladjo in z zvezdasto-rebrasto obokanim prezbiterijem, ki hrani pomemben ciklus fresk iz 15. stol. Prvič se omenja okoli leta 1400. Srečno je prestala vihro prve svetovne vojne. Pri obnovitvenih delih so naleteli na kulturne ostanke iz rimske dobe.

GABERJE NA VIPAVSKEM
Cerkev sv. Martina, ki stoji sredi vasi, je omenjena 1650. Kuracija (pomožna duhovnija) je bila ustanovljena 1670. Današnja stavba je bila zgrajena sredi 17. stol., kasneje so jo povišali in prizidali zakristijo. Pred fasado je zvonik oglejskega tipa. Freske v prezbiteriju so delo Simona Ogrina (1902). Baročni veliki oltar krasi slika sv. Martina, delo Antonia Parolija.

GRGAR
Gotska cerkvica sv. Martina iz leta 1443 je bila večkrat povečana. Leta 1877 je bila dograjena cerkev v sedanjem tlorisu. Med prvo svetovno vojno je bila skoraj uničena, po vojni popravljena. V letih 1935–1937 jo je poslikal Clemente del Neri. Leta 1945 je bila ob bombardiranju spet porušena in leta 1962 za silo obnovljena. V letih 2004–2007 je bila prenovljena in razglašena za kulturni spomenik.

HRENOVICE
Cerkev stoji v zaselku Fara. Kraj je bil že v 10. stol. sedež pražupnije, čeprav se cerkev prvič omenja posredno z župnikom šele 1272. Prezbiterij je bil na novo sezidan v pozni gotiki, v baroku so razširili ladjo. Stolp je bil zgrajen 1639. V letih 1942–1943 je cerkev poslikal in preoblikoval Tone Kralj. Na velikem oltarju je kiparska skupina Sv. Martin deli miloščino, tirolsko delo (1935).

KOSTANJEVICA NA KRASU
Prvotna cerkev je bila posvečena 1518; pri njej se 1725 omenja duhovnija, 1758 pa kuracija v okviru župnije Štivan pri Devinu, pozneje je bil ustanovljen vikariat. Baročna cerkev, posvečena 1762, je bila porušena v prvi svetovni vojni. Na njenem mestu so 1927 postavili sedanjo cerkev v neoromanskem slogu. Veliki oltar ima obliko ciborija, v njegovem središču je slika Sv. Martin deli plašč, delo Mare Kraljeve.

OSEK
Župnijska cerkev sv. Martina stoji v samem središču vasi in kraju že od daleč daje značilno podobo. Današnjo baročno arhitekturno obliko je cerkev dobila ob prezidavi 1774 in takrat je bila prejšnja, manjša gotska cerkev v celoti porušena. Pri obnovi po drugi svetovni vojni je arhitekt Jože Plečnik zasnoval veliko rozeto na pročelju. Župnija je bila ustanovljena 1935.

SEČOVLJE
Sečovlje so najbolj znane po svojih solinah. Nekdanje solinarsko naselje je strnjeno okoli cerkve svetega Martina v zahodnem delu vasi, ki stoji na obzidanem pomolu. Cerkev je bila obnovljena leta 1822. V tem kraju, kjer so bili pomešani italijanski in slovenski verniki, je bila 1895 ustanovljena kaplanija, 1940 pa župnija.

SEŽANA
Cerkev stoji v severnem delu mesta, kjer je stala že prva, ki je bila sezidana 1509. Prvič je omenjena 1665; kaplanija je bila 1782, župnija pa je bila ustanovljena 1862. Prvotna srednjeveška stavba je bila prezidana 1673. Ob ustanovitvi župnije so povišali srednjo ladjo in prizidali stranski ladji. Zvonik je oglejskega tipa iz leta 1794. Veliki oltar sv. Martina krasi slika Poveličanje sv. Martina (Miroslav Tomec, 1889).

SLIVJE
Cerkev je prvič omenjena 1542 ob ustanovitvi kaplanije, župnija je bila ustanovljena 1937. Sedanja cerkev je bila zgrajena konec 17. stol. Zvonik oglejskega tipa s čebulasto streho iz kamnitih reber je bil sezidan 1858. Notranjščino cerkve je v letih 1943–1944 poslikal in predelal Tone Kralj. Na oltarni steni je podoba sv. Martina, ostenje prezbiterija krasijo prizori iz njegovega življenja. Tone Kralj je oblikoval tudi veliki oltar.

ŠMARTNO V BRDIH
Veličastna cerkev po višini močno prekaša hiše, stisnjene znotraj nekdanjega taborskega naselja. Zgrajena je bila leta 1895, posvečena 1899 (kardinal Jakob Missia). Zvonik iz krajevnega peščenjaka, visok 26 metrov, daje vtis trdnjavskega stolpa. Cerkev so v letih 1958–1960 prepleskali in preuredili po načrtih Toneta Kralja. Na stenah prezbiterija je naslikal prizore iz svetnikovega življenja.

NADŠKOFIJA LJUBLJANA

BLED
Bled se v pisnih virih (darilni listini nemškega cesarja Henrika II.) prvič omenja leta 1004. Vikariat sv. Martina rodinske pražupnije je bil ustanovljen v drugi polovici 10. stol., že 1247 je cerkev imela župnijske pravice. Po ustanovitvi župnije (ok. 1460) so cerkev prezidali. Leta 1903 so jo podrli in na njenem mestu postavili sedanjo. Freske v prezbiteriju, med njimi tudi slike iz življenja sv. Martina, so delo kiparja Slavka Pengova /1937).

DOB PRI DOMŽALAH
Kraj se je okoli leta 1232 odcepil od pražupnije Mengeš in 1246 zaživel kot samostojna župnija. Iz tega časa je tudi prvotna cerkev, ki so jo 1721 in 1748 prezidali. Sedanjo cerkev so zidali od 1760–62; od prvotne cerkve sta ostala le spodnji del zvonika in del gotskega prezbiterija. Na fasadi je freska sv. Martina, v velikem oltarju pa njegov kip.

IG
Kraj je spadal po pražupnijo Sv. Peter v Ljubljani; ime Ig se prvič omenja 1249, vikariat 1291, župnija 1363. Cerkev prvič omenjajo 1342. Sedanjo enoladijsko cerkev z dvema kapelama so pozidali med letoma 1717–1718. Veliki oltar ima v niši kip sv. Martina v nebeški slavi, na stranskih oltarjih je nekaj umetnin raznih slikarjev, med drugim Staneta Kregarja.

KRANJ – ŠMARTIN
Šmartinska župnija je nastala v drugi polovici 10. stol., prej je bila pod župnijo Kranj. Načrte za sedanjo cerkev, grajeno v letih 1728–1734, je napravil mojster Gregor Maček. Sedanje oltarje je cerkev dobila 1860 in so delo Štefana Šubica. V niši glavnega oltarja je kip sv. Martina, občasno zakrit s sliko sv. Martina Valentina Metzingerja (1740).

LJUBLJANA – ŠMARTNO OB SAVI
Naselje na severovzhodu Ljubljane je spadalo v pražupnijo Sv. Peter v Ljubljani. Župnija je bila ustanovljena 1986. Cerkev se omenja leta 1430. Bila je večkrat predelana in povečana. Leta 1668 je dobila nov prezbiterij in zvonik. Sedanja cerkev je osmerokotna centralna baročna stavba. Veliki ‘zlati oltar’ ima letnico 1699, v tronu je kip sv. Martina na konju.

MORAVČE
Naselje sredi Moravške doline je nekdaj spadalo v pražupnijo Mengeš. Kraj in župnija se omenjata med letoma 1232–1264. Sedanjo poznogotsko cerkev so 1740 barokizirali; po potresu 1895 pa je arhitekt R. Jeblinger zasnoval novo pročelje z dvema zvonikoma in vanj vključil baročni portal (1708). V tronu velikega oltarja je kip sv. Martina. V prezbiteriju so med freskami tudi podobe iz svetnikovega življenja.

NOTRANJE GORICE
Kraj se prvič omenja leta 1197, nato leta 1414 Zu dem Piihell bey sand Marten. Poimenovanje kraja in cerkve po sv. Martinu pomeni, da je bila njemu posvečena tedanja cerkev prednica sedanje, ki je dobila današnjo podobo 1752. V letih 1976–1977 so notranjost preuredili po načrtih arh. Toneta Bitenca. Leta 1977 je bila brezoviška podružnična cerkev sv. Martina povzdignjena v farno cerkev novoustanovljene župnije.

POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO
Cerkev se v pisnih virih prvič omenja 1291 kot starološka podružnica, vikariat 1296, samostojna župnija 1417. Župnijska cerkev, zidana med letoma 1705–1710 je imela potegnjeno osmerokotno ladjo in kvadraten prezbiterij. Novembra 1944 so partizani minirali zvonik in poškodovali cerkev, dokončno so jo porušili 1956. V letih 1965–1969 je bila po načrtih arh. Toneta Bitenca zgrajena nova cerkev, ki je dobila barvna okna Staneta Kregarja.

SREDNJA VAS V BOHINJU
Kraj se prvič omenja 1065, župnija in cerkev 1296. Sedanjo podobo je cerkev dobila do leta 1755, ko je bila posvečena. V prezbiteriju je nad oltarno menzo iluzionistični nastavek oltarja s prizorom Poveličanja sv. Martina. V cerkvi je več slik priznanih slovenskih umetnikov, med njimi Božji grob Matije Koželja.

ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO
Naselje je prvotno pripadalo pražupniji Mengeš, od leta 1118 župniji Vodice, kmalu zatem je bilo povzdignjeno v župnijo. V času jožefinskih reform konec 18. stol. je nastala župnija današnjega obsega. Sedanja cerkev je pozno klasicistična stavba, zidana v letih 1838–1841. Dve veliki stenski sliki v prezbiteriju prikazujeta prizore iz življenja sv. Martina Matija Bradaška. Oltarna slika Čudež sv. Martina je delo Janeza Šubica (1867).

ŠMARTNO PRI LITIJI
Kraj je dobil ime po cerkvi sv. Martina, ki se prvič omenja 1363 in je spadal v pražupnijo Šentvid pri Stični. Staro cerkev, zidano pred letom 1522, so 1899 podrli in do leta 1901 sezidali sedanjo gotsko s tlorisom v obliki latinskega križa z dvostolpnim pročeljem. Slikovit videz ji daje opečna zidava. V niši glavnega oltarja je sv. Martin.

ŠMARTNO V TUHINJU
Cerkev je bila najprej podružnica kamniške pražupnije, leta 1404 vikariat, leta 1650 župnija. Prvotno cerkev so podrli in v letih 1733–1735 je stavbni mojster Gregor Maček gradil novo cerkev z opremo slikarja Valentina Metzingerja. Oktobra 1944 so jo partizani minirali. Med letoma 1958–1960 so na drugi lokaciji zgradili sedanjo moderno cerkev po načrtih arh. Suhadolca.

TRSTENIK
Območje župnije je spadalo pod župnijo Preddvor, lokalija je bila ustanovljena 1787, župnija 1876. Cerkev se v pisnih virih omenja 1451 in 1507. Sedanjo cerkev so pozidali v letih 1869–1871 po načrtih arh. Souvana. Veliki oltar je izdelal Jurij Tavčar in ima v niši kip sv. Martina.

UNEC
Kraj, ki se prvič omenja 1307, je spadal v pražupnijo Cerknica, lokalijo je dobil leta 1784, župnijo 1876. Cerkev, omenjeno leta 1526, so požgali Turki. Sedanja ima na portalu letnico 1615. V njej so dela slikarja Staneta Kregarja. Ima tri oltarje, v velikem je v tronu kip sv. Martina.

ŽIRI
Območje je spadalo pod pražupnijo Stara Loka; vikariat so ustanovili leta 1384, po letu 1500 pa se duhovniki v Žireh že imenujejo župniki. Stara župnijska cerkev je stala v Starih Žireh. Zaradi dotrajanosti in poplavnih tal v letih 1906–1912 sezidali na drugem mestu monumentalno cerkev s fasado v tradiciji historičnih slogov in dvema 58 metrov visokima zvonikoma z opremo domačih in avstrijskih mojstrov.

NADŠKOFIJA MARIBOR

HAJDINA
Na mestu prve cerkve iz okoli leta 1000 je bila leta 1390 pozidana nova gotska cerkev, katere znameniti gotski prezbiterij je najstarejši v Sloveniji. Ta je zdaj stranska kapela, od prvotne cerkve je ohranjen tudi zvonik. V letih 1873–1874 je bila zgrajena sedanja cerkev predvsem z darovi nekdanjega župnika Simona Kvara. Leta 2000 je cerkev dobila barvna okna – eno je posvečeno sv. Martinu.

KAMNICA
Župnijska cerkev sv. Martina v Kamnici sodi med najpomembnejše kulturne spomenike v okolici Maribora. Cerkev danes sestavljajo zgodnjegotska ladja, poznogotski prezbiterij, spodnji del zvonika, leta 1751 povišan. V drugi polovici 18. stol. je cerkev dobila sedanji videz. Okrašena je s freskami Georga Rafa in Antona Lechingerja ter z dragocenimi baročnimi oltarji.

LIBELIČE
Cerkev stoji na razglednem bregu nad vasjo. Na zahodu se dviga mogočen zvonik, celotna zidava in oltarji so v baročnem slogu. Cerkev se prvič omenja 1154. Sedanja cerkev je bila sezidana v drugi polovici 18. stol. V glavnem oltarju je kip sv. Martina ob njegovem srečanju s premrzlim beračem. Leta 2002 je bila notranjščina cerkve obnovljena.

ŠMARTNO NA POHORJU
Sredi pohorske vasi stoji romanska cerkev sv. Martina, ki se omenja v listinah leta 1252. Sodi med redke primerke cerkva s pravokotnim prezbiterijem, nad katerim se dviga korni zvonik. V cerkvi so odkrili dragocene romanske freske. Od leta 2007 je tukaj ena od Martinovih stopinj. Kraj je namreč vključen v evropsko kulturno pot sv. Martina Tourskega, ki povezuje dežele od Madžarske do Francije.

SV. MARTIN PRI VURBERKU
Prvotna cerkvica je bila podružnica župnije Sv. Peter pri Mariboru. Zaradi oddaljenosti od župnijske cerkve so duhovniki semkaj prihajali maševat ob nedeljah in praznikih. Leta 1791 so kraje okrog cerkve sv. Martina združili v župnijo Sv. Martin pri Vurberku in postala je župnijska cerkev. Zvonik je masiven, visok do jabolka 33 metrov.

ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU
Pražupnijo Šmartno so v sredini 10. stol. ustanovili oglejski patriarhi, njen prvi znani župnik pa se omenja šele leta 1265. Prvotna cerkev naj bi bila zidana že leta 850. Sedanji stavbni sestav izvira iz prve polovice 13. stol. in je v 18. stol. cerkev doživela več prezidav. Glavni oltar je leta 1767 izdelal slovenjegraški kipar Janez Jurij Mersi, naslednje leto pa ga je poslikal njegov someščan Janez Andrej Straus.

ŠKOFIJA MUSKA SOBOTA

KOBILJE
Naselje ob Kobiljanskem potoku, ki se prvič omenja leta 1208, in cerkev sv. Martina (1271) so leta 1627 uničili Turki, v 18. stol. je bilo obnovljeno. Današnja cerkev v senci mogočne breke (najstarejšega drevesa te vrste v Sloveniji) je iz leta 1925; sestavljajo jo stolp, z dvokapnico krita ladja, prezbiterij in lopa. Največji okras cerkve so barvna okna po načrtih Staneta Kregarja.

MARTJANCI
Cerkev stoji na rahlo dvignjenem mestu sredi vasi Martjanci v Prekmurju. Gotsko cerkev iz 14. stol. je leta 1392 s freskami poslikal Janez Akvila iz Radgone. Leta 1925 so odstranili baročni veliki oltar in ga nadomestili z marmornatim po načrtu arh. Jožeta Plečnika; nad tabernakelj so postavili marmornat kip sv. Martina. Zunanjost cerkve je podobna srednjeveškim podeželskim cerkvam: na zahodu je zvonik, sledi pravokotna ladja, na vzhodni strani je prezbiterij.

ŠKOFIJA MOVO MESTO

PODZEMELJ
Podzemelj, gručasto naselje pod razglednim gričem Kučar, najbolj pomembnim arheološkim najdiščem v Beli krajini, se v pisnih virih omenja leta 1279. Kučar je bil naseljen že v 1. tisočletju pred Kr., iz rimske dobe so našli temelje dveh zgodnjekrščanskih cerkva. Župnijska cerkev sv. Martina, ki stoji na pokopališču na razgledni terasi, se omenja leta 1279 obenem s krajem. V 18. stol. je bila temeljito barokizirana. Cerkvena oprema je iz leta 1889, delo Ignacija Pintariča.

____________

Čuk S., Priloga, v: Ognjišče (2016) 11, str. 56.