Blagor tistim, ki delajo za mir

Jezus ne blagruje tistih, ki “pridigajo o miru”, ampak tiste, ki ga uresničujejo; to delo pa zahteva: gorečnost, potrpežljivost, izkušnje, vztrajnost. Blagor tistim, ki sejejo mir s svojimi vsakodnevnimi dejanji, z držami in dejanji služenja, bratstva, dialoga, usmiljenja... Da, ti se “bodo imenovali Božji otroci”, ker Bog seje mir, vedno, povsod; ob polnosti časov je zasejal v svet svojega Sina, da bi mi imeli mir! Delati za mir je delo, za katerega si je potrebno prizadevati vsak dan, korak za korakom, ne da bi se naveličali. (papež Frančišek)

Ljubezen naj bo brez hinavščine. Odklanjajte zlo, oklepajte pa se dobrega. Drug drugega ljubíte z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte in ne preklinjajte jih. Nikomur ne vračajte hudega s hudim. Pred vsemi ljudmi skušajte skrbeti za dobro. Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi. (Rim 12,9-10.14.17-18)

Nasilje škoduje vsem

Anthony de Mello, Žabja molitev II, ŽU LJ-Dravlje, Ljubljana 1990, str. 107

Vojak in deklica
Zgodilo se je med prvo svetovno vojno. Vojak je šel v izvidnico in zagledal je sovražnega vojaka. Hitro je nameril, toda na merilniku (na muhi) ... je zagledal deklico, ki se je igrala. Odmaknil je puško in pogledal s prostim očesom – ni se motil, tam je res stal sovražni vojak, ki je tudi meril proti njemu. Pomislil je, da ga je morda oslepilo sonce in pomeril je še enkrat, toda spet se je ‘na muhi’, pojavila deklica. – “Njegova hčerka je,” je rekel glas za njim. – Vojak se je obrnil in zagledal angela. – “Njegova hči je. Izbrati moraš: če streljaš, bo vse življenje ostala sirota; če pa ne boš streljal, boš umrl ti, kajti tudi on te ima ‘na muhi’.” Vojak je pomislil na svojo edino hčerko, ki ga je čakala doma. Pomislil je, kako zelo bi trpela. Bilo mu je čisto jasno: če bo streljal, si tega ne bo odpustil vse življenje. Odločil se je, da bo sprejel usodo in s solznimi očmi se je pripravljal na smrt. Toda sovražni vojak ni streljal, samo pozdravil ga je in odšel.
Vojak se je začuden obrnil k angelu. Angel se mu je nasmehnil in mu rekel: “Tudi on je na svoji merilni napravi videl tvojo hčerko.”

Glasnik miru in ljubezni
5. februarja 2006, je bil kot žrtev muslimanskih skrajnežev v Turčiji umorjen italijanski duhovnik Andrea Santoro. Tam je deloval od leta 2000 in pri svojem delovanju se je kmalu soočil z nasprotovanjem in grožnjami. Ni se ustrašil, temveč je mirno nadaljeval svoje poslanstvo glasnika miru in ljubezni. Rad je navajal sv. Janeza Zlatoustega: »Kristus pase ovce. Dokler bomo ovce, bomo zmagovali, če postanemo volkovi, bomo premagani.« Pripovedoval je o svoji izkušnji: »Nekega dne smo na cesti ustavili dvema mladeničema. Povabila sta nas, naj se ustavimo v njihovi vasi. Vstopili smo v sobo, posedli po tleh in gostoljubno so nas postregli. Tedaj je eden od njih rekel: “Vi gotovo iščete zlato?” V teh vaseh so namreč v začetku 20. stol. živeli armenski kristjani, in preden so jih pregnali, so poskrili svoje dragocenosti. Z naklonjenim srcem sem mu odgovoril: »Zlato je nekaj drugega, Bog je zlato, zlato je prijateljstvo, ljubezen, zlato je mir, zlato je vera, molitev in poslušnost Bogu, zlato je dobrota, spoštovanje, gostoljubnost, odpuščanje, zlato so vaši otroci …« – »Tudi ti si zlato,« je nenadoma rekel moj sogovornik, »kajti to, kar praviš, je čudovito.«

Ko smo premagali nezaupanje in strah, smo se pogovarjali o vojni, Ameriki, Italiji, nafti, muslimanih, kristjanih … »Vojna je ranila tudi Boga,« sem rekel, »oče namreč trpi, ko se sinovi pobijajo. Vojna ne prihaja od Boga.« In dodal sem: »Vojna pomeni prejemati, mir pa je dajanje. Vi ste nas sprejeli in nam izkazali gostoljubje: to je mir. Mi smo vam ustavili na cesti in vas peljali: to je mir.« Otrok, ki je sedel nasproti, me je ves čas nepremično gledal. »Vojskovati se je enostavno,« sem nadaljeval in se obrnil k njemu. »Če te npr. udarim in mi ti udarec vrneš, gre tako naprej … Toda, če te jaz udarim in ti ne odgovoriš, je to mir. To pa je težko doseči. Saj nas že nagon sili, da bi na udarec odgovoril z dvema. Jezus pa v evangeliju pravi: “Če ljubite samo tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluženje imate? Ljubite vaše sovražnike.” Otrok je na to rekel: »Ustavljati se nasilju, to je mir.« Popolnoma je doumel pogovor in na obrazu se mu je videlo, da se strinja.

SVET PRAVI
Blagor tistim, ki sejejo prepire med ljudi, ker bodo gospodarji; tistim, ki delajo razdor, ker se tako kaže njihova moč; tistim, ki pripravljajo vojne in izdelujejo orožje: vso oblast bodo imeli v rokah. Blagor tistim, ki tepejo in ranijo: nje bodo upoštevali. Blagor tistim, ki sejejo strah, ker znajo razdvajati, nihče se jim ne bo upiral, njihovi nasprotniki bodo uničeni, oni pa bodo živeli v miru in posedli zemljo. Blagor njim!

JEZUS PRAVI
Blagor delavcem za mir ... Ne tistim, ki se podredijo in se hlapčevsko uklonijo. Pač pa blagor tistim, ki znajo ustvarjati in graditi skladne odnose. Tistim, ki nikoli ne sprejmejo ločitve, ki se ne ustrašijo posmeha, samo da bi rešili enotnost, tisti, ki so vir sprave in pomirjenja v napetostih, ki se jim ne da izogniti. Vsi tisti, ki so pogumni in dobre volje, čudoviti ljudje, božji sinovi, ker si prizadevajo, da bi gradili živo družino Božjih otrok.

Leta 1948 je Omar Bradley, angleški general in med 2. svetovno vojno eden poveljnikov kopenske vojske ZDA v S. Afriki in Evropi, vsej svetovni javnosti ‘pomolil pod nos’ dokaz o neskladju naše evolucije: »Naš svet je svet jedrskih velikanov in etičnih dojenčkov. Uspelo nam je razbiti skrivnosti atoma, zavrgli pa smo Jezusov govor na gori ... Veliko več vemo o vojnah, kot o miru, več vemo o ubijanju, kot o življenju.«

Biti srečen pomeni živeti v miru. V miru pa živi tisti človek, če ima dobroto v srcu, če ljudem strah izganja (Anton Trstenjak).

Izraz ‘shalom’ označuje vse tisto, kar omogoča zdravo bivanje, harmonijo, popolno gotovost (z eno besedo srečo). In tisti, ki si prizadevajo za mir, delajo za srečo človeka. Bog jih bo priznal za svoje otroke. Sin je v semitskem svetu ta, ki je po vedenju in delovanju podoben očetu. Samo Bog je v resnici pravi in najvišji ‘delavec za mir’. Mir ne pomeni samo, kar Bog dela ali daje, ampak tudi to, kar je. Mir je bistvo Boga: on sam je naš mir (Ef 2,14-17) in ta mir je sad Duha (Gal 5,22), ki vernika napravi za orodje miru. Podobnost z očetom se ohranja z neprestanim prizadevanjem za mir. ‘Človek miru’ ustvarja mir v svojem okolju, in tako sam postaja mir. Njemu “se obeta prihodnost” (Ps 37,37).

Resnični mir ni sad zgolj človeških prizadevanj, ampak je vedno tudi sad našega sodelovanja z Bogom. (Stanislav Zore)

Mir je mogoč in se začenja pri vsakem od nas: v naši družini, z najbližjimi doma, na delovnem mestu, na ulici, v župniji, ko se spreminja v ‘družino družin’. In predvsem v krščanskih skupnostih, ki morajo posredovati plamen miru in bratstva. Sveti Ciprijan je zapisal: »Bog nam zapoveduje, da bodimo v njegovi hiši miroljubni in složni in enodušni, in hoče, da ostanimo po prerojenju taki, kakršne nas je z drugim rojstvom naredil; ko smo postali božji otroci, ostanimo v božjem miru, in ko imamo enega duha, imejmo tudi eno srce in usmiljenje. Bog daru sprtega človeka niti ne sprejme, ampak mu naroča, naj se od oltarja vrne domov in se prej spravi s svojim bratom, da bo z miroljubno molitvijo mogel tudi Boga potolažiti. Večja je daritev Bogu, če živimo v miru in bratski slogi in če je ljudstvo edino v edinosti Očeta in Sina in Svetega Duha. (sv. Ciprijan iz razprave O Očenašu)

Mir niso sanje, ni utopija: mir je mogoč. Gledati moramo globlje, pod površje videza in pojavov, da bi odkrili resničnost, ki živi v srcih, saj je vsak človek ustvarjen po Božji podobi in poklican, da osebno raste in zida novi svet. (Benedikt XVI.)

‘Ljudje miru’ niso ‘miroljubni’
Znani italijanski duhovnik in mislec Primo Mazzolari je dejal: Kristjan je človek ‘miru’, ne pa po naravi umirjen človek. Medtem ko se nekateri, da bi ohranili svojo mirnost, izogibajo vsaki konfliktni situaciji, so ‘prinašalci miru’ osebe, ki so ne le pomirjene same s seboj, ampak znajo tudi graditi mir okrog sebe. Tudi Jezus nikakor ni bil mirne narave. Toliko si je dajal opraviti, da ni imel časa niti jesti. Govoril je. Izzival. Spoprijemal se je z nasprotniki. Grajal. Tvegal …

Delati za mir je umetnost, združena z velikim naporom: znati moraš poslušati, na pravi način govoriti, biti potrpežljivi … Jezus je odkrito povedal, da je treba ljubiti svoje sovražnike. To ne pomeni pustiti, da ti delajo karkoli, ampak videti in odkriti, zakaj je kdo sovražen v odnosih, kaj je človeku, da ni sposoben živeti v miru s seboj.

Nemški evangeličanski teolog in duhovni pisatelj Dietrich Bonhoeffer, ki je umrl v taborišču smrti, je zatrdil, da je dolžnost kristjana “da ostane blizu Bogu v njegovem trpljenju”. Zapisal je nekaj globokih misli o miru: »Kdor hodi za Jezusom, zavrača nasilje in upor. To dvoje ni bilo za Kristusa nikoli sprejemljivo in tega se ni posluževal nikoli. Jezusovi učenci ohranjajo mir tako, da velikokrat raje sami trpijo, kot bi prizadejali trpljenje drugim, ohranjajo skupnost, ko jo drugi hočejo razbiti, odrekajo se sami sebi, ne prizadevajo si za svojo uveljavitev in tako brzdajo sovraštvo in krivičnost. In njihov mir nikjer ne bo večji kakor tam, kjer se oni mirno srečujejo z hudobneži in so pripravljeni trpeti zaradi njih. Tisti, ki delajo za mir, nosijo križ s svojim Gospodom, ker se je prav na križu rojeval mir. Če so torej tako vključeni v Kristusovo prizadevanje za mir, se bodo tudi oni imenovali božji sinovi.«
Po tem razmišljanju moramo podati tudi kakšno praktično navodilo, kako naj ravna tisti, ki hoče biti ‘prinašalec’ miru. VS 2016 09b

Blagor tistemu, ki ima rad mir.
Blagor tistemu, ki prosi za mir Boga in v njem
prepoznava njegov dar, ki ga je obljubil Jezus Kristus,
po posredovanju Svetega Duha.
Blagor tistemu, ki si prizadeva za mir tako,
da začenja pri sebi, v domači družini in v skupnosti,
v kateri živi, da bi ga lahko izžareval na ves svet.
Blagor tistemu, ki ljubi mir in ga sprejme za svoj življenjski slog.
Blagor tistemu, ki mu ni dovolj o miru le govoriti,
ampak začne za mir tudi delati:
kjer je sovraštvo, prinaša ljubezen,
kjer je užaljenost, prinaša odpuščanje,
kjer je nesoglasje, prinaša povezanost,
kje ni idealov, prinaša življenjske načrte,
kjer je krivičnost, prinaša pravičnost,
kjer je uboštvo, prinaša vzajemno pomoč,
kjer je rasizem, prinaša bratstvo,
kjer je nerazumevanje prinaša dialog,
kjer je nestrpnost, prinaša strpnost,
kjer je jeza, prinaša krotkost,
kjer je nasilje, prinaša blagost,
kjer je vojna, prinaša mir,
kjer je pomanjkanje ljubezni, prinaša sprejetost,
kjer je smrt, prinaša življenje.

Blagor tistemu,
ki uresničuje eno od teh razsežnosti miru,
ta postane graditelj miru,
kajti Jezus ga bo imenoval ‘Božji sin’.

Graditelji miru

Blagor tistim, ki ljubijo koristi drugih tako kot svoje, ker tako vzpostavljajo mir in edinost.
Blagor tistim, ki so vedno pripravljeni narediti prvi korak, saj tako odkrivajo, da je bližnji veliko bolj odprt, kot je morda videti na zunaj.
Blagor tistim, ki iščejo drugačen način sporazumevanja, ki presega besede, da bi vstopili v skupnost z drugimi.
Blagor tistim, ki izberejo pot potrpežljivosti in pričakovanja, in se pri tem ne naveličajo delati majhne korake, da bi se srečali z bližnjimi.
Blagor tistim, ki nikoli ne rečejo: “Zdaj je dovolj!”, ker vedno najdejo nov začetek.
Blagor tistim, ki najprej poslušajo in šele potem govorijo, ker bodo našli poslušalce.
Blagor tistim, ki odkrijejo zrno resnice, pri vsakem prispevku, pri pogovoru z drugim, ker bodo tako sposobni povezovati.
Blagor tistim, ki nikoli ne izkoriščajo svojega položaja, ker bodo spoštovani.
Blagor tistim, ki so pripravljeni na poraz in izgubo, da bi Gospod mogel napredovati.
Blagor tistim, ki se trudijo graditi skladnost med tem, kar govorijo in tem, kar delajo.
Blagor tistim, ki se vsak dan v molitvi izročijo v roke Bogu: oni bodo uspešno orodje božje milosti.

Deset zapovedi za mir v družini

Imej vero in živi Božjo besedo, tako da ljubiš bližnjega kot samega sebe.
Spoštuj samega sebe, zaupaj vase, v svoji družini in pomagaj graditi okolje miru.
Vzemi si trenutke za igro in razvedrilo s svojo družino.
Uči svoje otroke s pogovorom, naklonjenostjo, … kdor je pri vzgoji nasilen, uči nasilje.
Sodeluj s svojo družino pri življenju skupnosti.
Potrudi se, da probleme rešuješ mirno, tudi v hudih težavah poišči kaj pozitivnega.
Deli tvoje občutke z iskrenostjo, govori, kar misliš, pozorno poslušaj druge.
Spoštuj tiste, ki mislijo drugače: razlike bogatijo družino in skupnosti.
Najbolj učinkovita ‘beseda’ je dober zgled in način življenja.
Prosi odpuščanja, ko si koga užalil in iz srca odpusti, ko se ti čutiš užaljenega.

VPRAŠAJ SE ...

Ali imaš odprt pogled na svet? Poznaš razmere v svetu, veš, kje se dogajajo velike krivice, kje je največ revščine, lakote in koliko razumeš vzroke za vse to?
Se zavedaš svoje naloge: graditi mir z vsemi, začenši v družini, skupnosti, ki ji pripadaš, v župniji, v občestvu Cerkve?
Si v resnici pripravljen čemu umreti, da bi mogel mir bolj zaživeti?
Sv. Janez Pavel II. je večkrat dejal, da je mir gradbišče, ki je odprto za vse, mir se začenja pri vsakem. Kaj misliš o svoji vlogi na tem gradbišču? (začni od oseb in dogodkov, ki so ti blizu)
Ali se zavedaš, da ne gradiš miru, ko si nestrpen v odnosu do drugih: v kakšnih situacijah in s katerimi osebami se ti navadno to dogaja?

Podatki in dejstva o orožju (2024)

V ZDA (340 milijonov prebivalcev) je bilo po podatkih izpred dveh let med ljudmi kar 400 milijonov kosov orožja, to pomeni približno 120 pušk in pištol na sto prebivalcev. 513 milijonov prebivalcev Evropske unije je imelo leta 2017 skupno 79,8 milijona kosov strelnega orožja. Največ strelnega orožja je bilo skoncentriranega v Nemčiji (15,8 milijona) in Franciji (12,7 milijona), medtem ko je bila stopnja posedovanja strelnega orožja na sto prebivalcev najvišja v Črni gori (39,1), Srbiji (39,1) in na Cipru (34). Slovenija je s 15,6 kosa na sto prebivalcev – kar je nad svetovnim povprečjem, ki je dobrih deset kosov – na 48. mestu. Decembra 2024 je imelo v Sloveniji 46.100 posameznikov skupno 163.863 kosov orožja (približno toliko je bilo tudi neregistriranega - policija je konec 2025, ko je bilo mogoče nezakonito orožje predati brez pravnih posledic, prevzela 206 pištol, 77 različnih pušk, 28 avtomatskih pušk, itd.). Največ ljudi ima orožni list za lov, sledijo varnost, šport in zbirateljstvo. Dovoljenje za posest orožja lahko dobi vsak polnoletni državljan, ki je opravil zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem.

VS 2016 09c

Molitev za mir

Pomagaj mi, Gospod,
da si bom prizadeval za mir,
ker se lahko samo tako počutim kot tvoj sin.
Gospod, potrebujem tvojo pomoč,
saj tega ne morem doseči sam,
ker je velikokrat v meni preveč Kajna
in sem pogosto preveč nestrpen do tistih, s katerimi živim.
Pomagaj mi, da ne bom nasilen,
ko mi kdo zapre pot;
pomagaj da ne bom delal krivice,
ko stvari ne bodo šle tako kot bi morale;
da ne bom tuhtal v sebi
o krivicah in napačnih odločitvah
in da ne bom odgovarjal na enak način tistemu,
ki gleda name vzvišeno in ošabno.
Če hočem biti človek miru,
moram biti strpen in notranje občutljiv,
ponižen in pripravljen druge sprejemati,
se potruditi, da bi prej jaz njih razumel,
kot pa bi zahteval, da to storijo oni.
Gospod, še enkrat te prosim za pomoč,
da bi mi v življenju uspelo živeti z drugimi
pod nebom brez bliskov in grmenja
ki je veliko lepše, svetlejše in si ga vsi najbolj želimo.
Amen.

Za dar miru

Pošlji nam svojega Duha,
da bo naše življenje rodilo sad miru.
Daj, da ti bomo hvaležni za dar miru in da bomo pripravljeni,
biti njegovi apostoli, tudi kadar nas bo to veliko stalo;
in vselej naj pomislimo, da si najvišjo ceno plačal ti s svojo predragoceno krvjo.
Odpusti nam grehe zavisti,
ljubosumja, grehe zoper čast naših bližnjih in zoper bratsko slogo.
Samo če bomo združeni s teboj, bomo lahko nosilci miru za množice.
Pomagaj nam ohraniti dušni mir,
da bomo mogli izžarevati veselje in mir na tem svetu, polnem sporov.

Bernhard Häring

Molimo

Gospod Jezus, bil si reven, v ječi in zapuščen kot jaz.
Poznaš vse človeške stiske, ostal boš pri meni, čeprav bi me vsi zapustili.
Nisi me pozabil. Gospod, poslušam Tvoj klic in pojdem za Teboj.
Gospod, daj mi vero, ki me bo podprla,
daj mi ljubezen do bližnjega,
daj mi upanje, ki me bo rešilo strahu.
Moj stvarnik in odrešenik,
poznaš mojo slabost, odpusti grehe temu,
ki te odkritosrčno prosi.

VS 2016 09d

Mir bo res zasidran v vesoljnem človeštvu, če bo zasidran v srcu vsakega človeka, če bo vsakdo v samem sebi ohranil red, ki ga je zapovedal Bog. (sv. Janez XXIII.)

Pot za dosego skupne blaginje in miru je najprej spoštovanje človeškega življenja v vseh njegovih številnih oblikah od spočetja, prek razvoja do naravnega konca. Resnični delavci za mir, resnični mirotvorci, so torej tisti, ki ljubijo, branijo in pospešujejo človeško življenje v vseh njegovih razsežnostih: osebni, občestveni in presežni. Polno življenje je vrhunec miru. Kdor hoče mir, ne sme dopuščati napadov in zločinov zoper življenje. (Benedikt XVI.)

Miru nismo izgubili tisti dan, ko se je začela vojna, zapravili smo ga, ko smo dovolili, da so se nakopičile zamere, razdori, razočaranja in obup. (Roger Etchegaray)

Najvišji zaklad življenja v družbi, najsvetlejša točka v zgodovini človeštva, predmet zaupljivega pričakovanja Cerkve in narodov je mir. Mir je stavba, ki jo gradiš dan za dnem in na trdnih temeljih. Mir je dom, dom vseh. Mir ne bo mogel zavladati v svetu, dokler se ne bo nastanil v človeškem srcu. (sv. Janez XXIII.)

Če hočemo biti apostoli miru v današnji družbi, moramo biti edini v Cerkvi in v svojih skupnostih; te naj bodo viden in učinkovit izraz božjega miru in upanja za današnji svet. (Bernhard Häring)

Če hočeš imeti srečo in mir, moraš tudi ti dajati srečo in mir. Če hočeš ljubezni, moraš tudi sam darovati. Če želiš hrano, moraš z ljubeznijo zemljo orati, prekopavati, sejati, pleti in žeti. Šele ko boš utrujen sedel za mizo, se bo ta napolnila. (Matjaž Puc)

Biti srečen pomeni živeti v miru. V miru pa živi tisti človek, če ima dobroto v srcu, če ljudem strah izganja. (Anton Trstenjak)

Najboljši človek na svetu ne more ohraniti miru, če to ni po volji njegovemu hudobnemu sosedu. (Friedrich Schiller)

Drži najpoprej v miru sam sebe, potem boš mogel druge miriti. Miroljuben človek več koristi kakor zelo učen. (Tomaž Kempčan)

Mir ni delo nasilnosti, ampak sad ljubezni. Ljubezen pa pomeni uklonitev Kristusu, poslušno podreditev njegovemu Duhu. Resničen mir je delo božjega usmiljenja, ne človekove volje. (Thomas Merton)

Če hočemo človeka rešiti in mu prinesti mir, moramo prevzetnosti zoperstaviti skromnost, pohlepu po imetju odpoved, sovraštvu ljubezen. Če ta notranja reforma ali spreobrnitev ni mogoča, pomeni, da človeka ni mogoče rešiti. Druge poti namreč ni. (Giovanni Papini)

Mir ni le čas brez vojne. Mir je krepost, duhovna drža, nagnjenje k dobroti, zaupanju, pravičnosti. (Baruch de Spinoza)

Najbolje živiš takole: zaupaj v Gospoda, ohrani mir srca, vse glej z dobre stani in delaj dobro vsem, nikoli ne delaj zlega. (sv. Janez XXIII.)

Jezus nam je rekel, da se ne smemo bati ničesar. Samo tega se moramo bati, da ne bi bili kristjani pričevalci, da ne bi postali pokvarjena sol in luč, ki ne sveti. (Andrea Santoro)

Mladi, nikdar ne dovolite, da bi bili orodje nasilja, krivičnosti, nerazumevanja ... branite mir. Branite življenje v vsakemu trenutku njegovega zemeljskega razvoja, in trudite se, da bi naredili to zemljo vedno bolj pripravno za vse. (sv. Janez Pavel II.)

Stebra resničnega miru sta pravičnost in tista posebna oblika ljubezni, ki ji pravimo odpuščanje. (sv. Janez Pavel II.)

Bog miru, prebudi v vseh nas pristno željo po dialogu in spravi. Nasilja ne premagamo z nasiljem. Nasilje premagamo z mirom. (papež Frančišek)

Ljubezen do bližnjega pa se mora razširiti v ljubezen do nasprotnikov, do tistih, ki nam povzročajo trpljenje. Pomeni na húdo odgovarjati z dobroto, ustvarjati poti odpuščanja, usmiljenja, sprave. Za mir se je treba zelo truditi, ga varovati in ga obnavljati z veliko čuječnostjo.

Biti miroljubni pomeni tudi pustiti se »razorožiti«. To je še težje od krotkosti. Pomeni sleči se svojih zahtev – tudi upravičenih; odpovedati se mnogim upravičenim pričakovanjem; popolnoma se prepustiti Bogu in njegovemu delovanju. Ni predaja, ampak podreditev. »In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.« (Flp 4,7)

Ves svet je lačen miru. Toda ni miru brez Boga! In mir se začenja v lastnem srcu, če začnemo dan v božjem imenu in hudiču ne dajemo prostora v svojem nagonskem svetu. (p. Johannes Leppich)

Jezus nam prihaja naproti zato, da hodi z nami in nam bolj in bolj razodeva svoj mir. Prav tako se moramo tudi mi v svojih skupnostih približevati drug drugemu, da hodimo skupaj po poti miru in tako spolnjujemo svoje vzvišeno poslanstvo za zdrave odnose med ljudmi. (Bernhard Häring)

Vsi živimo na isti ladji in ta se bo rešila ali potopila z nami vsemi. Ne moremo upati na lastno rešitev, če se ne borimo za pravičnost in mir, ki ju hoče Bog Oče za vse svoje otroke, za vse narode. Ustvarimo zdravo in trdno javno mnenje: nikoli ne govorimo o drugih z zaničevanjem! Imejmo veliko razumevanje in veliko spoštovanje do tistih, ki ne mislijo tako kakor mi; nikoli ne sodimo kar vsevprek in slabo, ob ateistih se vprašajmo, ali nismo deloma za njihovo brezbožnost odgovorni tudi sami. Nikoli ne posplošujmo, kajti posploševanje ni samo nepravično, ampak je tudi greh zoper mir. (Bernhard Häring)

Če hočemo biti apostoli miru v današnji družbi, moramo biti edini v Cerkvi in v svojih skupnostih: naučimo se spoštovati drug drugega tako, da bomo mogli urejevati svoje težave v spoštljivem dialogu, vsekdar pripravljeni poslušati, sprejemati in ceniti vse, kar je pravično in resnično. In svoje prepričanje izražajmo skromno in odkritosrčno. Kjer pa naše mnenje ni povsem trdno, ga ne vsiljujmo kot trditve, ampak se rajši posvetujmo. (Bernhard Häring)

Mir ne delamo tako kot vojn. Za vojno so potrebne dolge priprave: oblikovati veliko vojsko, pripraviti strategije, dobiti zaveznike in nato izvesti napade. Mir pa se ustvarja ravno obratno: začneš ga takoj, kot prvi in tudi sam, lahko samo s preprostim stiskom roke. (p. Raniero Cantalamessa)

»Družbenega miru ni mogoče zgolj kot odsotnost nasilja, ki se doseže z gospostvom enega dela družbe nad drugim. Mir tudi ne bi bil pravi, če bi služil kot pretveza za opravičenje takšne družbene ureditve, ki utiša ali umiri reveže. Tedaj bi mogli premožni čisto mirno nadaljevati svoj življenjski slog, medtem ko bi se morali drugi prebijati, kakor vedo in znajo. Družbene zahteve, ki so povezane z razdelitvijo dohodkov, z družbeno vključitvijo revnih in s človekovimi pravicami, ne smejo biti več utišane s pretvezo, da imamo sporazum na papirju ali da smo ustvarili površen mir za srečno manjšino. Človekovo dostojanstvo in skupna blaginja veljata več kakor dobro počutje nekaterih, ki se nočejo odreči svojim privilegijem.« (papež Frančišek, Evangelij veselja, 218

Čuk M., Veroučne strani, v: Ognjišče (2016) 9, str. 86.

Blagor tistim, ki delajo za mir

Zajemi vsak dan