Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, …
Preganjanje je ‘zaslužek’ kristjana, je pot tistega, ki želi hoditi za Jezusom, ki je tudi hodil po poti preganjanja in ponižanja. Svet ne prenaša Kristusove božanskosti, ne more se sprijazniti z oznanilom evangelija, noče slišati za blagre. Povem vam, da je danes več mučencev kot v prvih časih Cerkve. Mnogo naših bratov in sester pričuje za Jezusa in so zato preganjani. Jezusova pot pa je tudi vesela, saj nas Gospod nikoli ne preizkuša bolj od tistega, kar zmoremo nositi. Krščansko življenje ni komercialna ponudba, ni delanje kariere. Je preprosta hoja za Jezusom in na tej poti nam je naložen križ. Tudi nas morda čaka. Ali smo pripravljeni nositi in prenesti preganjanja, da bi pričevali za Jezusa tako, kot delajo ti bratje in sestre, ki so danes ponižani in preganjani. (papež Frančišek)
Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil pred vami. Če bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovo; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži. To sem vam povedal, da se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo izobčili; pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas umori, mislil, da opravlja bogoslužno daritev. (Jn 15,18-19; 16,1-2)
- ZGODBE
Križ nad vsem
Nekega dne je sv. Frančišek Saleški srečal človeka, ki je nosil vedro vode, na vrhu pa je plaval kos lesa v obliki križa. Vprašal ga je: “Čemu služi ta les, ki plava na vodni gladini?” Mož mu je odgovoril: ”Zaradi tega kosa lesa voda med hojo ne vzvalovi in ne pljuska iz vedra.« – “Hvala!”, odvrne Frančišek. “Ob tej tvoji razlagi sem se nečesa spomnil.” – »Česa pa!?” – »Položimo Kristusov križ na vsako našo težavo in na naše bolečine: in tako ga bomo prenašali bolj potrpežljivo.”
Vsi bratje
V spopadih med etničnima skupinama Hutujev in Tutsijev je v Burundiju sredi devetdesetih je bilo ubitih več kot 300.000 ljudi. Aprila leta 1997 so uporniki iz rodu Hutu napadli semenišče v kraju Buta. Oče Zaccaria Bukuru, ravnatelj semenišča, je bil priča temu grozljivemu dogodku, ki ga je zaznamoval za vedno. »Velika skupina pijanih napadalcev je prišla zjutraj ob pol šestih pred semeniško zgradbo. Ena skupina je prišla v spalnico starejših gojencev in začeli so streljati. “Nehajte streljati, ne ubijajte naših«, je ukazal poveljnik. »Vsi ven, razdelite se v dve skupini: na eno stran Hutuji, na drugo Tutsiji!« Nihče se ni premaknil. … Poveljnik je ponovil ukaz, napadalci so živčno vzklikali: »Vzemite mačete, dajmo jih na kose!« Mladi se niso zganili. Tedaj je nekaj ženska, ki je vodila eno od skupin, vzela svojemu pomočniku orožje in začela streljati. Priletela je granata … Štiri ure so se napadalci znašali nad mladimi, ki so počasi umirali eden za drugim. Zaslišala se je prošnja: »Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« Oglasila se je pesem psalma, molitev za morilce, za mir v državi …. Štirideset jih je umrlo tisto jutro …
SVET PRAVI
Blagor vam, če nimate nikakršnih sitnosti zaradi vašega prepričanja in zaradi vaše vere. Bolje je biti neopazen. Nobeno prepričanje, nobena vera ni vredna toliko, da bi trpeli zaradi nje. Blagor realistom, vse to jim zlahka uspeva uresničiti. Zemlja je njihova.
JEZUS PRAVI
»Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, … ” – Ne fanatikom, ampak tistim, zaradi katerih je vera ogenj, ki gori; tistim, ki se trudijo in jemljejo Božjo besedo resno in želijo živeti po njej, kljub vsem težavam, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju; tistim, ki jim hočejo vzeti vse, tudi življenje, a se ne predajo … veliko pretrpijo, a ostanejo zvesti.
Evangelist Matej pojem ‘pravičnost’ razume kot ‘zvestobo Božji volji’. Danes bi ta osmi Blagor ‘posodobljeno’ zapisali: »Blagor tistim, ki so preganjani zaradi zvestobe evangeliju. Bog bo poskrbel zanje.« Povezuje prvi blagor (ubogi) z zadnjim (preganjani). Družba, ki je utemeljena na moči, na zunanjosti in na bogastvu, si ne more dopustiti, da obstajajo ljudje, ki s svojim načinom življenja zanikujejo temelje njenega sistema. Hrepenenje po ljubezni in iskanje dobrega kličeta na pot pravičnosti vsakega človeka, a že pravično ravnanje enega prebuja nasprotovanje tistih, ki jim je ljubša lažja in seveda bolj udobna pot … Zato se družba čuti ogroženo, take ljudi hoče čim prej utišati in izločiti.
Zaradi pravice preganjani ljudje so tisti, ki živijo iz božje pravičnosti – iz vere. Ker človeško stremljenje vedno meri na to, da se osamosvojimo od božje volje in sledimo sami sebi, se bo vera vedno znova dozdevala kot protislovje do ‘sveta’ – do vsakokrat vladajočih moči – in zato bodo v vseh obdobjih zgodovine preganjanja zaradi pravice. (Benedikt XVI. Jezus iz Nazareta, str. 108)
»Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani«, je povzetek spremenjenega razmišljanja o svetu, življenju in odnosih, ki ga Jezus predlaga v Govoru na gori. Vse to je postalo vsem najbolj razumljivo z Jezusom in podobo križa: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. (Mt 16,24). Vzeti križ pomeni sprejeti svobodno in prostovoljno vsa nerazumevanja, izobčenost, osamo … kot znamenje naše pripadnosti Kristusu in ne kot neko vdano, resignirano prenašanje vsega, kar se nam hudega zgodi v življenju. To je cena ki jo moramo plačati, da bi se rodila drugačna družba, ki se imenuje Božje kraljestvo.
Če hočeš govoriti resnico, poskrbi, da boš imel pri roki hitrega konja. (mongolski pregovor)
Jezusov učenec je tisti, ki živi kot Učenik, toda tudi njemu se bo godilo podobno, kar je doživljal Jezus. Poskusimo se enkrat opredeliti za neko resnico, poskusimo zares uresničiti en sam Jezusov nauk in bomo takoj opazili, kako so se stvari spremenile. Tako ravnanje zbuja nelagodje, notranji nemir in ogroženost, na kar se družba odzove s prezirom in preganjanjem pravičnega. To se je dogajalo tudi prerokom v različnih časih. Kristjan se vsak dan srečuje s krivicami, hinavščino… in večkrat ima občutek, da je s svojo logiko ljubezni v tem svetu nekako odveč. Svet ga ne sprejme in sreča se s križem zavračanja, trpljenja, preganjanja na vseh področjih. Svet se upira svetosti, mirno dopušča zlo, hinavščino,preračunljivost, laž, prevaro …
V Drugi Mojzesovi knjigi je zapisano: “Čistega olja iz stolčenih oliv za svečnik, da prižgejo svetilko, ki bo stalno gorela” (2 Mz 27, 20). Treba je biti stisnjen, zdrobljen; a ne zato, da bi obležal na tleh, ampak, da bi omogočil svetlobo! (rabi Moshe)
V tem boju nas Jezus hrabri in blagruje tistega, ki se upa temu postaviti po robu. Tako človek blagrov ni tisti, ki nekaj reče in se potem, ko nastopijo prve težave, umakne, ali pa ne mara povedati svojega mnenja, ker noče, da bi ga v družbi zaradi tega čudno gledali. Pravi Jezusov učenec je tisti, ki vztraja pri svoji odločitvi, ne glede na posledice in grožnje, je ‘trmast’ v pozitivnem pomenu besede, je pogumen na poti za Jezusom. Ta pot je povezana z ljubeznijo in pozornostjo do drugih. In prav beg pred odgovornostjo je danes ena najbolj priljubljenih drž tega sveta, ki jo srečujemo povsod: v službi, doma … Najlažje se je potuhniti, se pred drugimi delati lepe, ko jih ni zraven povedati kaj o njihovih napakah in ničesar tvegati.
Kristus je še vedno na križu in deli bolečino, ki jo doživlja Božje ljudstvo. V vseh deželah po svetu, kjer kristjani trpijo zaradi svoje vere, je preganjan tudi naš Gospod. (Gregorios III., melkitski patriarh v Antiohiji)
Bog ima rad odločne ljudi ko gre za dobro. To so možje in žene ‘kraljevega’ rodu, ki v sebi nosijo duha nebeškega kraljestva. Križ, se iz orodja smrti spremeni v “drevo življenja. Je moč slabosti, ki pomaga narediti korak naprej do naše človečnosti in proti tistemu, kar mi imenujemo civilizacija. Če boste tako delali, pravi Jezus, boste opazili, da se v vas in okoli vas odpira prostor svobode in resnice: to vas bo napolnilo z resničnim notranjim veseljem, ki vam ga ne bo mogel nihče vzeti.
Blagor preganjanim
Blagor tistemu, ki se uči gledati
na dogodke zgodovine od spodaj,
z očmi izključenih;
ki začuti žejo po pravici
kot občutek telesne lakote in žeje;
ki zna pozabljati nase in na svoje,
da bi naredil uslugo drugemu:
imel bo nekaj manj, toda obogatil bo mnoge.
Blagor tistemu, ki premaga strah,
ko se srečuje z nasprotovanji in odporom.
Blagor tistim, ki prenašajo nasilje
in nanj odgovarjajo umirjeno,
iz ljubezni do lepega sožitja.
Blagor tistemu, ki sprejme ponižanje,
da bi lahko drugi hodili z dvignjeno glavo,
ki ukloni hrbet,
da bi drugi napredovali pokončno;
ki je preganjan, zaprt in mu grozi smrt …,
ker vedno zmaguje dostojanstvo vsakega človeka,
ki je bil rojen za svobodo.
Z dvignjeno glavo
Z dvignjeno glavo hodijo berači,
ki ponižno prosijo Duha življenja;
njim pripada najvišje dostojanstvo.
Z dvignjeno glavo hodijo ponižani,
ki zavračajo vsako obliko nasilja;
svet pripada njim.
Z dvignjeno glavo hodijo tlačeni
ki imajo sočutje s trpljenjem ljudi;
računajo z prijateljstvom vseh.
Z dvignjeno glavo hodijo žene,
ki si prizadevajo za mir,
oborožene samo s svojo nežnostjo;
Božje hčere so.
Z dvignjeno glavo hodijo tisti,
ki jih preganjajo zaradi mene
ker so resno vzeli mojo obljubo;
čaka jih večna slava.
Hodite z dvignjeno glavo tudi takrat,
kadar vas žalijo, ker ste zdaj tukaj …
Preganjali in mučili so že preroke.
Njihove žalitve so laži
in njihovo mučenje krivica.
Ne sklanjajte glave
Bog želi vzravnano hojo.
Veselite se, ker se je začel praznik življenja.
Rudolph Hilty

Še vedno ti ostajam jaz, Gospod!
Če potrebuješ pričevalcev, Gospod,
če potrebuješ vrlih mož za svoje bojne vrste,
če so ljudje, ki jim za njihovo krščanstvo
ni zadostovalo govorjenje
in jim je bilo lepo oditi za teboj,
ker je pri tebi življenje,
potem sta to Dominik in Frančišek,
Sveti Lovrenc in sveta Cecilija sta taka!
Dolga je vrsta svetnikov vseh časov,
ki so te ljubili do smrti in izgoreli v ljubezen do tebe.
Če pa boš slučajno kdaj potreboval
tudi kakega lenuha in bedaka,
če ti bo manjkal kak ošabnež in strahopetec,
če ti bo kdaj manjkal nehvaležnež in pokvarjenec
človek z zakrknjenim srcem,
človek s trdimi potezami obraza
– saj nisi prišel odrešit pravičnih, pač pa reve kot smo mi –
in če jih ne boš nikjer več našel,
ti še vedno ostajam jaz!
Paul Claudel

- Izbrati blagre pomeni žrtvovati samega sebe, tako kot Kristus, ki nam je to pot ponudil. Posebno težko pa je, ko vidimo, da tisti okrog nas uspevajo na široki poti, kjer ni skrbi, so pa prevare, sebičnost, zvijačnost. Dosegajo sicer velike materialne uspehe, vendar žrtvujejo življenje na oltarju hinavščine, gredo po poti ‘blagrov sveta’ in se prepričujejo, da so srečni … Vodilo našega prizadevanja pa je nebeško kraljestvo: Bog sam in večno življenje z njim. Če živimo blagre, imamo Boga – živi v nas in mi živimo v njem, živimo iz njega in on je naše plačilo. Bog nas je ustvaril in nam dal možnost, da ga spoznamo in ljubimo, hoče nas tudi pripeljati k sebi. Ta resnica naše vere mora postati naša vsakdanja spodbuda, veselje, ki spremlja vsa naša dejanja. Nobena druga pot človeka, pa naj si jo je zamislil še tako velik modrec ali dobrotnik, se ne more primerjati s potjo, ki so jo začrtali blagri. Niso potrebna visoka razmišljanja, dovolj se je ozreti okrog sebe, iti iz sebe, videti druge in že smo v ‘čudoviti logiki’ blagrov.
Daj nam spoznati tvoje ime
O Gospod, daj nam spoznati tvoje Ime!
Naj te častimo in molimo vedno kot Preroka.
Pošlji nam svojega Duha,
da bomo imeli živo vero vanj,
ki je govoriI in še govori po prerokih.
Daj nam moč, da bomo poslušali besedo strogih prerokov
in da bomo sprejeli opomine bratov,
ki resnično žive kot tvoji nasledniki.
Daj nam pogum, da bomo živeli po svoji veri,
tudi če nas nečimrni in domišljavi svet zasmehuje, zaničuje in preganja.
In obvaruj me, Gospod, da ne bom nikoli preganjaI svojih bratov in sester.
Napolni moje srce z veseljem,
ki mi bo pomagalo blagoslavljati tiste, ki me preklinjajo.
Bernhard Häring
Ž
Podatki in dejstva o preganjanju kristjanov (2024)
V dvajsetih stoletjih je bilo zaradi vere umorjenih več kot 70 milijonov kristjanov. Tretje tisočletje se je začelo s podatki o več kot sto tisoč umorjenih zaradi njihove vere. Človekoljubna organizacija Open Doors International vsako leto objavlja poročilo položaju kristjanov v svetu: po podatkih se preganjanje kristjanov v svetu stopnjuje: leta 2022 je bilo zaradi vere umorjenih 5.621 kristjanov, leto kasneje 4.998 kristjanov samo zato, ker so bili kristjani, leta 2024 je bilo umorjenih 4.476 kristjanov, oskrunjenih je bilo 7.679 krščanskih cerkva in zgradb, več kot 380 milijonov je kristjanov po vsem svetu, ki se soočajo z visoko stopnjo preganjanja in diskriminacije. Po vsem svetu je vsak sedmi kristjan preganjan. Za kristjane v Afriki je številka še višja: celih 20 odstotkov jih živi v preganjanju.
Vedno je treba iskati blagor osebe in narodov, varovati mir in jamčiti spoštovanje dostojanstva vsake človeške osebe in njenih temeljnih pravic. (Paul Richard Gallagher)
Govorica križa in smrti je dopolnjena z govorico vstajenja. V vstajenju najde človek povsem novo luč, ki mu pomaga, da si utira pot skozi gosto temo ponižanj, dvomov, obupovanja in preganjanja. (sv. Janez Pavel II.)
Veselite se križa, ne samo ob času miru, ampak prav tako verujte v križ ob času preganjanja, da ne boste v miru prijatelji Jezusovi, v vojni pa njegovi sovražniki. (sv. Ciril Jeruzalemski)
Bog ima zmeraj rad male, preganjane, slabe, ki si sami ne morejo pomagati. Ne bo zmagal ta ali oni, temveč Bog. (Danijel Halas)
Vsaka generacija kristjanov mora biti pripravljena na mučeništvo. (Luigi Giussani)
Božje kraljestvo je edino kraljestvo, ki je vredno tega imena: je kraljestvo brez hierarhije, je kraljestvo poslednjih, malih, otrok, ubogih vseh vrst, preganjanih in lačnih pravice. (Pavle Zidar)
Veselite se v upanju, potrpite v stiski, vztrajajte v molitvi, pomagajte svetim v potrebi, gojite gostoljubje. Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte jih in ne preklinjajte (apostol Pavel).

Če bi se pojavil pravičen in popoln človek, bi ga ta zlobni svet križal. (Platon)
Če bi bil Kristus oznanjal samo notranji dušni mir in bi se ne bil dotikal tudi težkih družbenih problemov, socialne pravice, odkritosrčnosti, verskih resnic in iskrenega bogoslužja, bi ga mogočneži ne bili preganjali. (Bernhard Häring)
Vsi preroki, ki jih je Bog poslal, so delovali po božjem navdihu s sočutjem do ubogih in z lakoto in žejo po tisti pravici, ki je izraz vere v enega samega Boga, vsemogočnega Očeta vseh ljudi. Na žalost pa ljudje v svoji trdovratnosti niso sprejeli njihovega poslanstva in oznanila in so jih celo preganjali. (Bernhard Häring)
Sledimo Kristusu z vsem srcem in doživeli bomo resnično velikonočno veselje, resnični božji mir. Kdor veruje v velikonočno skrivnost in odločno sprejme križ, bo lahko veselo pričeval za Kristusa tudi sredi težav. Če se odpovemo brezkoristnim potrtostim, ki izvirajo iz sebičnosti, bomo lahko kljubovali težavam in neizbežnim bojem; ti ne bodo izostali, če bomo z iskrenimi besedami in dejanji napadali nepravičnost in svetohlinstvo, ki ju na žalost srečujemo tu in tam tudi v lastnih okoljih. (Bernhard Häring)
Čuk M., Veroučne strani, v: Ognjišče (2016) 10, str. 86.
