Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Ciril na 111. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 s tem imenom poimenovanih 2057 (1971: 4316; 1994: 3065;2008: 2217) prebivalcev Slovenije. Različice imena Ciril so: Kiril (2012: 20), Kiro (29), Ciril Metod (2012: 22), Metod Ciril. Ženska oblika: Cirila (1971: 943; 1994: 840; 2012: 661, 234. mesto) z različico Cirilka (2012: 5).

God:
• 28. aprila
• 18. marec
• 12. maja
• 14. in 27. junija
• 5. in 22. julija
• 9. oktobra

nekdaj sv. Cirila: 28. oktobra

Ime Ciril izhaja prek latinskega Cyrillus iz grškega imena Kýrillos, ki je nastalo iz grških občnih besed kyriakós, kýrios v pomenu 'pripadajoč Bogu'. Ciril je bilo samostansko ime Grka Konstantina iz Soluna, ki je skupaj z bratom Metodom postavil temelje slovanskega bogoslužja na Moravskem in v Panoniji. Brata sta uvedla slovansko pisavo glagolico in prevajala v starocerkvenoslovanski jezik bogoslužne knjige in Sveto pismo. Ciril in Metod sta svetnika in slovanska apostola (v koledarju 5. julija). Po sv. Cirilu se imenuje cirilica, tj. pisava vzhodnih in dela južnih Slovanov, ki pa je nastala v Makedoniji na prelomu 9. in 10. stoletja.

Ime Ciril ima v svojem koledarju iz leta 1557 že Primož Trubar: 9. marec dan Cyrilla ſcoffa. V koledarju so npr. še: 18. marca Ciril Jeruzalemski, škof, cerkveni učitelj († leta 386), 28. aprila Ciril Turovski, beloruski škof († v 12. stol.), 29. aprila Ciril, sirski diakon, mučenec († v 4. stol.), 27. junija Ciril Aleksandrijski, škof, cerkveni učitelj († leta 444), 5. julija (drugod 14. februarja) Ciril, Metodov brat, slovanski apostol († 14. 2. 868), 28. oktobra Cirila, rimska devica, mučenka († leta 250).

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Ljubica na 138. mestu. Dne 1. 1. 2012 sta bili s tem imenom poimenovani 1802 (1971: 1332; 1994:1997) prebivalki Slovenije. Različice imena Ljubica so: Ljuba (1971: 656; 1994: 533; 2012: 470, 280. mesto), Ljubinica (2012: 10), Ljubinka (166), Ljubislava (40), Ljubka (12), Ljupka (12), Ljubomira (110), Ljubomirka (5), Ljuboslava (29). Imenom Ljuba, Ljubica itd. pomensko in izvorno ustrezna moška imena so Ljubo (1971: 732; 1994: 580; 2012: 537, 243. mesto), Ljuban (2012: 51), Ljuben (9), Ljubinko (47), Ljubislav (5), Ljubisav (15), Ljubiša (277), Ljubko (12), Ljupko (7), Ljubodrag (7), Ljubomil, Ljubomir (1971: 435; 1994: 659; 2012: 590, 228. mesto), Ljubimir.

God:
• pri imenu Agapa: 1. aprila
• pri imenu Lioba: 28. septembra
• pri imenu Amalija: 10. julija

Ime Ljubica je manjšalno-ljubkovalna tvorjenka na ‑ica iz imena Ljuba. Prvotna manjšalnost in ljubkovalnost imena Ljubica se je z zelo pogosto rabo do danes že izgubila, kar npr. velja tudi za nekatera pogosta manjšalno-ljubkovalna ženska imena na ‑ka, npr. Alenka. Ime Ljuba je slovanskega izvora. Nastalo je iz pridevnika ljúba ali po krajšanju iz slovanskih zloženih imen s sestavino ljub. Taka imena so npr. Ljubomir, Ljubomira, Ljuboslav, Ljuboslava, Slavoljub, Ljubivoj, Ljubislav. Sestavina Ljubi- v imenih Ljubislav, Ljubislava, Ljubivoj je velelnik ljubi glagola ljubiti. Ime Ljuba in različice najdemo na slovenskem ozemlju že v 9. stoletju. Tri osebe z imenom Ljuba npr. omenja O. Kronsteiner (Die alpenslawischen Personennamen, str. 47 d.). Izvorno ga povezuje s pridevnikom ljub in ga po tvorbi primerja z imenom Lepa, ki je pri nas tudi že izpričano v 9. stoletju. Podobno ime je še Krasna.

V koledarju je ime Ljuba kot nesvetniško ime, prav tako Ljubica itd., lahko uvrščeno k imenom Agapa (1. aprila Agapa Solunska, † leta 304), Lioba (28. septembra Lioba, anglosaška opatinja, † ok. leta 762, sorodnica apostola Nemčije sv. Bonifacija) ali Amaliji (10. julija Amalberga, belgijska kneginja, redovnica, † leta 690) itd.

Julij je med moškimi imeni v Sloveniji na 413. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 223 (1971: 529; 1994 303; 2008: 236) prebivalcev Slovenije. Iz navedenih primerjalnih podatkov je razvidno, da se je število z imenom Julij poimenovanih oseb po letu 1971več kot prepolovilo. Številnejša je različica Julijan (1971: 293; 1994: 319; 2012: 332, 323. mesto), redkejši Julian (2012: 56), Juljan (6), redke in večinoma klicne različice pa so Giuliano (2012: 16), Giulio (10), Julči, Jule (2012: 6), Julko (5). Ženska oblika imena Julij je Julija (1994: 813; 1971: 757; 2008: 1589; 2012: 2110) z različicami Jula (2012: 12), Julči, Julčka, Julia (196), Juliana (21), Julijana (1971: 5449; 1994: 3919; 2008: 2492; 2012: 2260), Juljana (49), Julika (8), Julka (142), Julita (26).

God:
• 12. aprila
• 27. maja
• 1. julija

pri imenu Julija:

• 8. aprila
• 22. maja
• 1. oktobra;

pri imenu sv. Julijan:

• 6., 8., 17., 27. in 28. januarja
• 6. in 16. marca, 21. junija
• 28. avgusta
• 13. septembra

pri imenu sv. Julijana:

• 5. aprila
• 16. februarja
• 4. marca
• 19. junija

Ime Julij izhaja iz rimskega rodovnega imena Julius, ki ga razlagajo kot skrajšano obliko iz *Jovilius s pomenom 'Jupitrov, božji'. Imeni Julijan in Julijana sta pridevniški izpeljanki iz imena Julij, tj. iz latinskega Julianus s pomenom 'pripadajoč Juliju, izhajajoč(a) od Julija'. Najbolj znan predstavnik rimske rodbine Julijcev je bil Gaj Julij Cezar, rimski vojskovodja in državnik. S svojim imenom je ovekovečen v mesečnem poimenovanju julij (po njem je poimenovan tudi julijanski koledar), medtem ko je avgust poimenovan po njegovem pranečaku Avgustu. Med številnimi ženskimi liki z imenom Julija je iz evropske dramatike najbolj znana Julija, ki je skupaj z Romeom junakinja Shakespearove drame Romeo in Julija. Različica Julka je v primeri šibati kot Julka, tj. 'zelo hitro', Julie pa v francoskem frazemu faire sa Julie 'delati se nedolžno'(tudi faire sa Joséphine v enakem pomenu).

V koledarju so 12. aprila Julij I., rimski papež (u. leta 352), 27. maja Julij, rimski vojak, mučenec († leta 302), 8. aprila Julija Billiart, belgijska redovna ustanoviteljica († leta 1816), 22. maja Julija Korziška, mučenka († leta 250), 16. februarja Julijana, maloazijska devica, mučenka († leta 304), 5. aprila Julijana Lieška, belgijska spokornica († leta 1258) in 19. junija Juliana Falconeri, italijanska redovna ustanoviteljica († leta 1341).

V koledarju je ime Ljuba kot nesvetniško ime, prav tako Ljubica itd., lahko uvrščeno k imenom Agapa (1. aprila Agapa Solunska, † leta 304), Lioba (28. septembra Lioba, anglosaška opatinja, † ok. leta 762, sorodnica apostola Nemčije sv. Bonifacija) ali Amaliji (10. julija Amalberga, belgijska kneginja, redovnica, † leta 690) itd.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Rastko na 772. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 62 (1971: 56; 1994: 61; 2008: 61) prebivalcev Slovenije. Različice: Rastimir, Rastislav (40; 1994: 46; 1971: 41), Rasto (40), Rastoslav. Ženske oblike: Rasta (6), Rastica, Rastislava (7), Rastja.

God:
pri imenu Krescencij:

• 15. april
• 4. avgust
• nekdaj 10. marec

ženska oblika pri imenu Krescencija

• 5. april
• nekdaj 15. junij

Ime Rastko je nastalo iz imenske podstave Rast, ki je nastala po krajšanju iz imena Rastislav ali Rastimir. Tvorjeno je s priponskim obrazilom ‑ko s prvotno manjšalnim pomenom. Iz iste podstave je s priponskim obrazilom ‑o tvorjeno ime Rasto. Rastislav je ime slovanskega izvora, zloženo iz velelnika rasti glagola rasti in slav ter je prvotno pomenilo 'kdor budi, vzbuja, množi slavo'. Da bi to njihov otrok počel v življenju, je bila nekdaj želja staršev. Namesto morfema slav lahko v slovanskih jezikih najdemo tudi sestavine mir, gnev ali goj, npr. Rastimir, Rastigoj, poljsko Rościgniew. Pomensko sorodno neslovansko ime je Krescencij, latinsko Crescentius, ki se izvorno povezuje z latinskim crēscō 'rastem, nastati, roditi se; pomnožiti se; pridobivati na moči'.

V koledarju se imena Rastislav, Rastko, Rasta, Rastislava itd. uvrščajo k imenoma Krescencij, Krescencija: 10. marca (nekdaj) Krescencij, diakon in mučenec iz Afrike, zavetnik italijanskega mesta Siena iz 4. stoletja, 5. aprila Krescencija Höss, frančiškanska redovnica in vizionarka z Bavarskega iz 18. stoletja, 15. junija (nekdaj), Krescencija, učenka (ok. 304).

Klavdija je med ženskimi imeni v Sloveniji na 91. mestu. Konec leta 2008 je bilo z imenom Klavdija poimenovanih 2987 oseb (1971: 518; 1994: 2744). Primerjalni podatki kažejo, da je bilo ime Klavdija zelo v modi v obdobju 1971–1990, ko se je število Klavdij povečalo za več kot petkrat. Po letu 1990 zanimanje za ime Klavdija polagoma upada. Precej manj pogoste so njene različice: Claudia (2008: 148), Klaudia (56), Klaudija (522), Klavdia (6). Prva je italijanska oblika, druge so hibridne tvorbe, tj. oblike s slovensko začetno pisavo ter tujo končnico. Zato jih tudi ne priporočam. Moško ime Klavdij je v primerjavi z žensko obliko Klavdija precej manj pogosto (2008: 304), ima pa prav tako različice, v katerih se ob italijanski obliki mešajo slovenske in tuje jezikovne značilnosti: Claudio (46), Klavdijo (89), Klavdio (15), Klaudio (49), Klaudijo (12).

God:

• 20. marec
• 7. avgust

Ime Klavdija izhaja iz latinskega imena Claudia, to pa je ženska oblika imena Claudius. Claudius je starorimsko rodbinsko ime in ga povezujejo z latinsko besedo claudus 'hrom, šepav; oviran; nespreten; omahljiv; negotov'. Iz rodbine Klavdijev so znani trije rimski cesarji, in sicer Tiberij, Kaligula in Tiberij Germanik Klavdij, ki je vladal v letih 41–54.

V koledarju sta 20. marca Klavdija, maloazijska mučenka, ki je umrla okrog leta 300, 7. avgusta pa Klavdija, rimska spokornica in mati papeža Lina, ki je umrla v 1. stoletju.

Med najpogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji je ime Kristina na 35. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Kristina poimenovanih 6646 (1971: 7570; 1980: 7980; 1994: 7786) prebivalk Slovenije. Različice: Christina (2012: 14), Christine (9), Chris, Kristin (9), Kristinca, Kristinka (5), Kris, Krista (1971: 264; 1994: 126; 2012: 105), Kristel, Kristi (2012: 25), Kristijana (8), Kristina Marija (12), Kristjana (18), Krsta (5), Krstana (8), Krstina (19), Marija Kristina (15), Stina (31), Tina (7653, 28. mesto). Moška oblika imena Kristina je Kristin z različicami Chris (2012: 31), Kris (123), Krist, Kristel, Kristi, Kristijan (1261, 151. mesto), Kristjan (2118, 107. mesto), Kristl (11), Kristo (5), Krsta (12), Krstan (20), Krste (19), Krsto (38), Krstomir.

God:

• 13. marec
• 24. julij
• 6. november
• 15. december

Ime Kristina je lahko nastalo po krajšanju iz imena Kristijana. To je ženska oblika imena Kristijan, ki izhaja iz latinskega imena Christianus. Ime Christianus izvorno povezujejo z grško občno besedo hristiānós 'kristjan'. Ime Kristina lahko razlagamo tudi kot tvorjenko na ‑ina iz imenske podstave Krist, ki je lahko nastala po krajšanju imen Kristijan, Kristjan ter iz Krist, Kristofor, latinsko Christus in Christophorus. Iz imenske podstave Krist so nastala ženska in moška imena Chris in Kris, moško Krist ter tvorjenke: ženske Krista, Kristel, Kristi in moške Kriste, Kristel, Kristin, Kristi, Kristl, Kristo. Imenske oblike Krstina, Krsta, Krstana in Krsta, Krstan, Krste, Krsto, Krstomir izhajajo iz imena Krst, ki je ob imenu Krist hrvaško ali srbsko in slovensko poimenovanje Kristusa. Uporabljajo jih večinoma priseljenci s hrvaškega ali srbskega jezikovnega področja ter njihovi potomci in potomke. V slovenščini je občna beseda krst nekdaj pomenila tudi 'kristjan', ki se je ohranil v frazemu živ krst ne ve 'nihče ne ve'. V pomenu 'kristjan'sta že v 16. stoletju obstajala tudi izraza kršenik in krščenik, narečno krščan, krščanka, splošno pridevnik krščanski in krščanska vera.

Ime Kristina ima več svetnic. Najbolj znana je Kristina iz Bolsene pri Rimu, devica in mučenka, ki je umrla leta 304 (v koledarju 24. julija). Je zavetnica Bolsene in Benetk ter lokostrelcev, mlinarjev, mornarjev. Razen nje so v koledarju še : 13. marca Kristina, perzijska mučenka (u. v 6. stoletju), 24. julija Kristina Belgijska (Čudovita), redovnica († 24. julija 1224), zavetnica duševnih bolnikov, psihiatrov in mlinarjev, 6.novembra Kristina Bruso, dominikanska tretjerednica iz okolice Kölna v Nemčiji (u. leta 1312); 15. decembra pa se spominjamo bl. Krizine Bojanc († 1941), ene od Drinskih mučenk.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Roza na 213. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Roza poimenovanih 820 (1971: 1650; 1997: 1547; 2007: 1003) prebivalk Slovenije. Različice: Rosa (2012: 136), Rosana (277), Rosanda (149), Rosina (7), Rosita (40), Rozalija (3152, 89. mesto), Rozana (66), Rozi (42), Rozika (159), Rozina (406), Rozka (13), Roža (105), Roža Marija (26), Rožamarija (16), Ruža (461), Ružica (479).

God:

• 6. marec /nekdaj, zdaj 4. september
• 23. avgust
• 4. september
• 20. oktober

Ime Roza izhaja iz latinskega imena Rosa. To je nastalo iz latinskega rosa v pomenu 'vrtnica'. Ustrezno slovensko je roža 'vrtnica; cvetlica sploh', ki jo etimološko (M. Furlan, M. Snoj) razlagajo kot sprejeto iz starovisokonemškega rōsa, srednjevisokonemško rōse, nemško Rose 'vrtnica', kar je iz latinskega rosa 'vrtnica'. Nanjo se navezuje manj rabljena različica Roža. Tej ustreza hrvaško ali srbsko ime Ruža z manjšalnico Ružica, ki ju imajo pri nas večinoma priseljenke s hrvaškega ali srbskega jezikovnega področja in njihove potomke. Ime Roza je lahko tudi skrajšana oblika imen, tudi zloženih, ki se začenjajo z Rosa-, npr. Rozalija, v nemščini Rosalinde, Rosamunde, Roselore, Rosemarie. Različice Rozana, Rozi, Rozika, Rozka so tvorjenke na ‑ana, ‑i, ‑ika in ‑ka iz imena Roza. Ime Rosa, kot tudi izpeljanke Rosana, Rosanda, Rosina, Rosita, je lahko izvirno latinsko Rosa, lahko pa se povezuje tudi s slovenskim rȏsa 'drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah' in 'drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh'. Ime Rosana je lahko tudi zloženka iz Rosa in Ana, ime Rosanda pa tvorjenka na ‑da iz imena Rosana.

V koledarju so: 23. avgusta Roza iz Lime († 24. 8. 1617), zavetnica Latinske Amerike; Roza Wang-Hoei, kitajska mučenka († 1900); 4 septembra (nekdaj 6. marca) Rozalija, italijanska spokornica iz Viterba († 1252); 4. septembra devica Rozalija iz Palerma († 1166); 20. oktobra kartuzijanka Rozalina († 1329).

Med pogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji je ime Zora na 199. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo z imenom Zora poimenovanih 940 (1971: 1.803; 1994: 1.421; 2007: 1.145; 2012: 1.052) oseb ženskega spola. Različice imena Zora so: Zorana (2016: 86; 2012: 81), Zoranka, Zorica (716, 234. mesto), Zorislava (91), Zorka (2016: 546; 2012: 588, 254.mesto), Marija Zora (5), Zora Marija (14), Zoroslava. Moške oblike: Zoran (1971: 1.718; 1994: 3.307; 2012: 3.830, 67. mesto; 2016: 3.875 - 69. mesto), Zorislav (12), Zorko (113).

God:

pri imenu Fulgenicij:

• 1. in 14. januar

pri imenu Albin

• 1. marec

pri imenu Lucija

• 12. maja
• 25. junija
• 13. decembra
• nekdaj: 16. decembra

Ime Zora z različicami je slovanskega izvora. Pogosto je na hrvaškem in srbskem jezikovnem področju, od koder je tudi s priseljenkami prišlo v Slovenijo. Nastalo je iz občne besede zóra 'jutranja zarja', latinsko aurora, ki je bilo tudi imenska podstava za ime Aurora (2016: 113; 2012: 73). Ime Zora je lahko tudi skrajšano iz zloženega imena Zorislava oziroma Zoroslava (tj. iz *zora + slava). Imena Zorana, Zorica, Zorka so tvorjenke na ‑ana, ‑ica, ‑ka iz imena Zora ali Zor, ime Zoranka pa tvorjenka na ‑ka iz imena Zoran ali Zorana. Ime Zor (v priimkovnem procesu je iz njega nastal priimek Zor – 2012: 159), ki danes ni več v rabi, je nastalo iz občne besede zòr knjižno 'zora, svit' in 'zarja'. Iz imena Zor so s priponskimi obrazili ‑an, ‑e, ‑in, ‑jan, ‑o tvorjena imena Zoran, Zore, Zorin, Zorjan, Zoro. Iz občne besede zárja 'rdečkasta svetloba na nebu ob sončnem vzhodu ali zahodu' je nastalo imenu Zora pomensko sorodno ime Zarja (2016: 813 - 220. mesto; 2012: 525 - 262. mesto), ki je postalo modno po letu 2000.

Glede na približno pomensko sorodnost se ime Zora z različicami in moškimi oblikami v koledarju pridružuje imenom Albin, Fulgencij, Lucija ter Albina. Slednja je nekdaj godovala z Zoro tudi 16. decembra, ko je bila v koledarju sv. Albina, italijanska mučenka.

• Fulgencij, sv., † 533, škof, Ruspe, Severna Afrika (1. januar)
• Fulgencij, sv., † ok. 632, škof v Eciji v Španiji (14. januar)

• Albin (Belko), sv., † 550, opat in škof (1. marec)
• Albuin, sv., † 1005/6, škof v Brixnu (Ingenuin in Albuin) - (5. februar)

• Lucija Filippini, sv., † 1732, ustanoviteljica Družbe pobožnih učiteljic (25. marec, god 12. maj)
• Lucija in tovariši, sv., prva st., mučenci v Rimu (25. junij)
• Lucija, sv., 4. st., mučenka (13. december)