Čas je dopolnjen, začenja se novo!

Ne le novo leto. Več kot očitno se globoko v človeštvu prebuja zahteva po prelomu modelov, ki nas navzven in navznoter tesnijo. Prebujeni posamezniki postajajo vedno številčnejša kritična masa, ki napoveduje premik. Nedvomno živimo v prelomnih časih. Toda ... Ali ima želja po novem realne možnosti uresničitve? Vprašajmo se drugače: Ali sploh vemo, kaj hočemo? Ali se ne gremo polni dobrih (beri: v oblake zgrajenih) idej le neki preobrat, ki slej ko prej zgrmi v prepad/model starega? Lahko si je nekaj želeti (srfati po svojih fantazijah, ki jih valovijo čustvovanja), teže je spremembe tudi uresničiti. Samo z rušitvijo starega, še ne pomeni, da smo pridelali novo. Kaj ti pomaga mladost v letih s starostjo v glavi? S starimi modeli v razmišljanju, z razvajenostjo v ravnanjih, ob tem pa še z nizko(tno) čustveno inteligenco in zapacano duhovnostjo, je premik v novo (se razume: boljše) le privlačna, a utopična zamisel, brez minimalne možnosti za uresničitev.

Vsako resnično spremembo je treba pridelati na vseh ravneh svoje osebnosti – tokrat bom razmišljal (smo v mesecu verskega tiska) tudi z vrednim branjem.

Če je naše branje omejeno le na čas, ki ga presedimo na straniščni školjki, in je vsebina, ki jo konzumiramo rumena, bo rumeno tudi, kar se bo pridelalo v naši glavi. In ker vemo, da misel vodi vse stvari, bomo lahko v sanjarijah o novem le bluzili v rumenih odtenkih na obzorju zahajajoče Zahodne civilizacije. Osebno mi je nedostojno – pod častjo jemati v roke branje, ki banalizira življenje in zlorablja imena zvezd-ni-kov. Človek, ki se ceni, izbira kvaliteto, predvsem pa daje vase (v globino duha, v srce, pa misel in seveda telo) le to, kar je vredno, kar je na dosegu najboljše.

Vem, sedaj bi lahko naredil reklamo za Ognjišče. Pa saj že sami veste, da ga je vredno jemati v roke! V njem je toliko zgodb ž/Življenja, ki se kot dobri miselni vzorci vtisnejo v naše nezavedno in potem spontano – samo po sebi pozitivno usmerjajo naše odločanje in ravnanje. Ob/v Ognjišču bi rad naredil reklamo za branje Svetega pisma. Zadnja nedelja v januarju je posvečena ozaveščanju, kako dragoceno je branje svetih besedil, premišljevanje svetopisemskih zgodb, posebej Jezusovega življenja. Kot pravi prerok Izaija: »Kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, ne da bi napolnil zemljo, jo naredil rodovitno in brstečo, dal sejalcu seme in uživalcu kruh, tako bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni brez uspeha, temveč bo storila, kar sem hotel, in uspela v tem, za kar sem jo poslal« (Iz 55,10–11). Malce preoblikovan ljudski rek drži kot pribito: »Povej mi, kaj bereš, in povem ti, kdo si.« Besede, ki jih spravljamo vase, so usodne. Oblikujejo nas. V času prelomnih priložnost je pomembno vedeti: sveta besedila v Svetem pismu nas svetlijo / dobri zapisi v Ognjišču nas v mladosti ožarjajo in dajejo notranji vzgon/spodbudo za osebno→družbeno odrešenjsko evolucijo. Ja, čas je dopolnjen in začenja se novo po meni, po tebi ...! Bog stavi na vsakega izmed nas!

K. Gržan, Kolumna, v: Ognjišče 1 (2014), 3.