Čast in dobro ime

Papež Frančišek pogosto govori o ‘terorizmu jezika’. V knjigi ‘Cerkev, hiša usmiljenja’ sem bral njegovo svarilo: »Vi ne veste, koliko hudega naredijo Cerkvi, župnijam, skupnostim govorice! Koliko hudega! Govorice zadajajo rane. Preden začne kristjan raznašati govorice, se mora ugrizniti v jezik, ne?« Kaj je to tako težek greh? (Miha)
Grehi jezika so grehi zoper osmo božjo zapoved ‘Ne pričaj po krivem’, ki obsega krivo pričevanje in krivo prisego, predrzne sodbe, opravljanje in obrekovanje ter laskanje, prilizovanje ali dobrikanje. Teža greha se meri po škodi, ki jo z njim povzročimo. Škodo smo dolžni popraviti, kolikor se da. Čast in dobro ime, ki ju (tudi) z grehi jezika ogrožamo in prizadenemo, sta moralni dobrini, ker sta izraz kreposti spoštovanja; sta tudi veliki socialni dobrini, kajti če člani neke družbe, ki drug drugega ne spoštujejo in si ne izkazujejo časti, družbo hromijo in razkrajajo. Čast in dobro ime sta važni vzgojni dobrini tako na področju naravnega kot nadnaravnega življenja. Vplivata na nas, da se varujemo slabega in tako ne zapravimo spoštovanja bližnjih. Vzgoja k prizadevanju za čast in varovanje časti (svoje in bližnjega) je važna naloga vzgojiteljev. (sč)

 Silvester Čuk, Ognjišče (2017) 2, str. 50