Prošnje za vse potrebe

Pri neki slovesnosti se je za prošnje zvrstilo kakšnih deset vernikov in nekateri so prebrali zelo dolge prošnje. Zanima me, če glede prošenj za vse potrebe obstajajo kakšna pravila? (Matej)

 Odgovor na tvoje vprašanje sem poiskal v besedilu o splošni ureditvi Rimskega misala rimske Kongregacije za bogoslužje (2000, slovenski prevod 2002). Tam beremo, da v prošnjah za vse potrebe ali molitvi vernikov zbrano občestvo odgovori na božjo besedo in prosi Boga za rešitev vseh ljudi. »Primerno je, da je ta molitev redno pri mašah z udeležbo ljudstva, da se tako opravijo prošnje za sveto Cerkev, za vladajoče, za vse, ki jih tarejo različne stiske, za vse ljudi in za zveličanje sveta. Redno naj bodo te skupine namenov: a) za potrebe Cerkve, b) za vladajoče in za blagor vsega sveta, c) za trpeče v kateri koli stiski, d) za krajevno občestvo. Pri kakšnem posebnem opravilu, npr. pri birmi, poroki, pogrebu pa v redu namenov lahko več pozornosti posvetimo posebni okoliščini.« Torej naj bi bilo prošenj štiri ali pet, glede vsebine, oblike in dolžine pa velja navodilo: »Predloženi nameni naj bodo trezni, sestavljeni z modro svobodo in malo besedami in naj izražajo prošnje celotnega občestva.« (sč)