Mana - podoba evharistije

»Padala nebeška mana / Izraelcem je v puščavi, / zginila je, ak’ pobrana / ni bila ob uri pravi,« je zapisal France Prešeren v svoji pesmi Dekletom. Kakšna hrana je bila to? (Lidija)
Ko so po izhodu iz Egipta Izraelci blodili po puščavi na poti v obljubljeno deželo (Palestino) , so se pritoževali in Bog jim je vsak dan pošiljal mano. Sveto pismo poroča: »Ko je rosa izhlapela, glej, je bilo na površini puščave nekaj drobnega, zrnatega, drobno kakor slana po tleh. Ko so Izraelovi sinovi to videli, so rekli drug drugemu: “Kaj je to?”« (2 Mz 16,13-15). “Kaj je to” – hebr. ‘man-hu’. Mana je podoba slehernega božjega daru ljudem, zlasti pa je podoba evharistije, kruha za večno življenje (Jn 6,49) . V prenesenem pomenu z besedo mana označujemo nekaj prijetnega, sladkega. Čebelarji pravijo mana sladkemu soku nekaterih dreves, ki služi čebelam za pašo. (sč)

Silvester Čuk, Ognjišče (2016) 8, str. 50