Misli Teilharda de Chardina

Pierre Teilhard de Chardin francoski jezuitski duhovnik, filozof in paleontolog, * 1. maj 1881, Orcines, Francija, † 10. april 1955, New York,ZDA

Velikosti reke ne spoznamo ob njenem izviru, ampak ob njenem izlivu. 

Plašljivost in skromnost ne bi smela iz nas napraviti slabih delavcev! Če je razvoj sveta lahko pod vplivom naše vere v Jezusa, nam ne more biti odpuščeno, če pustimo, da ta sila v nas spi.

Kristus me s svojim pogledom docela zajema. Z istim zajemanjem in isto pričujočnostjo prežema tiste, ki me obdajajo in ki jih ljubim ... Kristus nas povezuje in nas odkriva drugega drugemu.

Dejansko bodo rešeni tisti, ki bodo drzno prenesli središče svojega bitja izven sebe, si upali drugega ljubiti bolj kot sebe in postati na neki način ta drugi.

Ne, ni nas mogoče primerjati cvetovom v šopku, marveč lističem in cvetovom velikega drevesa, na katerem se vse pojavi ob svojem času in na svojem mestu, kakor to zahteva mera in potreba celote.

V obrisih vsega, kar bom srečeval, in vsega, kar me bo doletelo, in vsega, kar bom danes uresničil, si te želim in te čakam, moj Bog!.

Kdo bi mogel povedati, kaj bi Bog napravil iz nas, ko bi si upali na njegovo besedo iti do konca njegovih nasvetov in se vreči v naročje Previdnosti?.

Kristus je ost, ki spodbuja ustvarjeno bitja na poti napora, vzpenjanja, razvoja.

Kdor bo strastno ljubil Jezusa, skritega v silah, ki dajejo zemlji rast, ga bo ta zemlja dvignila na svojih orjaških rokah in mu dala gledati božje obličje.

Bog se ne skriva tistim, ki ga iskreno iščejo. Bog se nad svetom dobrotno sklanja, kot mati nad svojim novorojenčkom.

Če gledamo na nauk Križa s kar najbolj splošnega vidika, potem vidimo, da se ga lahko oklene vsak človek, ki je prepričan, da se mu v tem neizmernem človeškem mravljišču le odpira pot do nekega izhoda in da se ta pot vzpenja.

Križ ni nekaj nečloveškega, temveč je nadčloveški. Zdaj razumemo, zakaj nam je bil že od prvih začetkov človeštva postavljen daleč spredaj na pot, ki vodi k najvišjim vrhovom stvarstva.

Kristjani večkrat mislimo, da so toliki daleč od vere zato, ker naj bi bil ideal, ki ga oznanjamo, previsok in prezahteven. Zmota! Plemenita zahtevnost je vedno očarala duše.

Smrt nas popolnoma izroča Bogu, odpira nam pot vanj. Zato se ji moramo tudi mi izročiti z veliko ljubeznijo in predanostjo.

zbira Marko Čuk