Misli Karla Mauserja

Karel Mauser

- Časi so vedno taki kakor ljudje. Nihče ni iz samega zlata. Nihče ni bil in nihče ne bo. Če je v srcu upanje, je lahko vsak čas zlat.

- Ob milosti majhnih in svetih sta zloba in napuh nevernih brez moči. Iz dneva v dan se krušita in drobita in vsak dan je zmagoslavje majhnih večje in večje.

- Preteklost Bog človeku vrne umito, če se kesa; za drobtino ljubezni vse pozabi. On ni kakor ljudje.

- Ko gledam nazaj, vidim, da človek skrivi lahko še tako sveto stvar, ker je sam krivičen.

- Potrebno nam je spoznanje, da ob svojem času in na svoj način Bog postavi človeka v življenje in sicer tako, da največ koristi.

- V vsakem človeku je nekaj dobrega. V vsakem človeku tli neka iskra, celo v najbolj nizkotnem. Nihče ne more vreči duše iz sebe.

- Vsaka dobra in lepa ljubezen je trnjeva. Mnogo daje, malo dobiva, toda nekoč bosta prenehali biti vera in upanje in ostala bo samo ljubezen. Vere in upanja ne bo več treba in ljubezen bo preplavila vse naše bitje do poslednjega vlakna.

- Čeprav je življenje že samo po sebi vrednota, postane čudovit dragulj šele zaradi cilja.

- Srce je naj boljši tožnik in najboljši branilec. Ko te toži, te že brani, samo da pokažeš, da ti je žal.

- Vsaka družina, kjer so dobri otroci in kjer sta dobra oče in mati, je sveta družina.

- Bil sem v Tebi od vekomaj / in bil sem brat milijardam, / ki so se k Tebi že vrnili, / in milijardam, / ki še niso bili spočeti.

- O Bog, zdaj vem, / da sem iz prsti in Besede, / ki si jo dihnil vame, / ko sem bil spočet. // Bil sem v tebi vekomaj / in sem brat milijardam , / ki so se že k tebi vrnili, / in milijardam, / ki še niso bili niti spočeti.

se spotikati ob drobtinah krivic. Jutri bodo že manjše, pojutrišnjem še manjše.

- Moj Bog, / daj mi spoznati stvari, / kakor si jih ustvaril, / naj jih vidim take, / kakor si jih tisto prvo uro / postavil na skorjo zemlje.

zbral Marko Čuk