Misli Cvetane Priol

Cvetana Priol

- Oj, ti mladost, ki še verjeti prav nočeš, kaj je bolezen, in misliš, da je smrt še nekje silno daleč!

- Ti misliš le na sebe, / želiš udobja le, / za svojo srečo prosiš, / za tujo srečo ne. // A vedi, da ljubezen / zapoved glavna je, / če te ne boš izpolnil, / je izgubljeno vse!

- Srce človeško, kot sonce plamteče, / svet okrog sebe z dobroto zažgi! / Sveti in grej in za druge zatoni - / življenje priklije le iz srčne krvi.

- Bog zahteva pogum in zvestobo, / strahopetni ne bodite! / Življenje si boste rešili, / če ga izgubite!

- Srečo poznajo tista dobra srca, ki žive le za druge. Taka je tudi materinska sreča, ki pozablja nase.

- Tako radi mislimo, da mora vse naše trpljenje biti odkrito. Pa vendar Bog vse naše največje trpljenje skrije, ker je najbolj sveto. Tudi Kristusa na Kalvariji je zakrivala tema.

- Vernemu srcu je glasba tudi molitev: tista molitev, ki privre iz dna človeškega srca brez besede, ki pa jo razume Tisti, ki je dal izmučenim ljudem najlepše - glasbo.

- Naši neuspehi so edini resnični uspehi pred Bogom.

- Jezusove duše ne smejo bežati pred križem. Križ je naše edino orožje, kadar odpovedujejo vsa druga sredstva, in naša edina zmaga.

- V knjigi narave je pisano: na zemlji, božjem vrtu, ni nobenega tujca. Vsi, ki žive pod božjim soncem, so si bratci in sestrice.

- Kje je sreča doma? Tam, kjer vsak čim bolje spolnjuje svojo dolžnost, pa naj bo profesor ali pa hišnica v njegovi šoli. Tudi tisti ljudje so srečni, ki znajo vse svoje težave, vse svoje trpljenje sprejemati kot dar.

- Novo leto! Sveto Dete, naj ga s teboj začnem in s teboj tudi dovršim! Daj, da bom vedno bolj razumela svoje poslanstvo: prinašati tebe, tvojo radost med ljudi.

- O Gospod, daj, da bom za ljudi cvet, utrgan iz raja! Daj, da bom ljudem spomin na tvojo Dobroto.

- Moj Bog, ki živiš na skrivnosten način v meni, vodi me skozi mojo negotovost in temo.

- Nevernim ljudem se zdi v njihovem strašnem trpljenju smrt in samomor rešitev. Toda zaupam, da bodo tudi oni našli nekoč pot pod križ, saj je tudi njihovo trpljenje božje.

- Jezusove duše morajo najprej same v sebi vzpostaviti Božje kraljestvo do skrajnih možnosti, zato da ga morejo nato razširjati na zemlji.

- Naše življenje je čudovit mozaik, sestavljen iz tisočerih drobnih dogodkov in doživljajev in trpljenja, od prvih otroških let pa do smrti.

- Poglej prebodene roke, / poglej prebodeno Srce; / Ljubezen, ki ne omaguje, / Ljubezen, ki te osrečuje, / se darovala je za te.

- Tako dosti mislim na nebesa. Ko bom tam, se bo šele začelo moje pravo poslanstvo in neprenehoma bom spremljala korake vseh tistih, ki je trudijo za božje kraljestvo na zemlji.

- Mati Marija, čuj nas otroke: / naša življenja združi v svoj dar, / v sreči, trpljenju, v smrti, življenju / v slavo naj Bogu bodo vsekdar.

- Bratje in sestre, dajmo si roke / in jih sklenimo preko sveta, / naš rod človeški bo le rešila / bratska ljubezen, dobrota srca.

- Kadar Bog dušo ljubi, ta najbolj trpi. Kadar duša v Bogu umira, tedaj najbolj živi.

- Hvala ti, da vodiš, Neizrekljivi, Modri, našo življenjsko pot, kamor ti hočeš, in da lahko spoznamo, da si ti skrivnostni Bog.

- Hočem trpeti s teboj. Hočem tvoj križ. Morda bo zaradi tega kak zapuščen otrok nekje sredi sveta spoznal tebe, ki si Ljubezen. In ti vrnil ljubezen z ljubeznijo.

- Ti, ki daješ življenje in ga jemlješ, ti, ki so ti neskončno velika svetovja mali minljivi prašek pod tvojimi nogami, ti se skloniš v malo srce. Ti si me gledal od vekomaj in se veselil – tvoje Cvetane.

- Nauči me darovati tako, kot si darovala ti, Marija! Nauči me ljubiti tako, kot si ljubila ti, Marija! Moli v moji duši svojega Sina, Marija!

- Jezus, glavno, da sem in ostanem tvoj otrok, vse drugo ni važno. Ti vidiš mojo bodočnost in meni je dovolj, da smem počivati kot otrok v tvojem naročju.

- Jezusove duše morajo osvajati svet za Kristusa z vso svojo osebnostjo, samo v danih razmerah pa tudi z besedami.

- Sedaj se mi zdi, da je pred menoj še velika življenjska naloga: odkriti Marijo v sebi in živeti iz njenega življenja.

- Veliko poguma bom morala imeti, da bom vedno bolj naslonjena na Boga in vedno manj na ljudi.

- Kristjan po krstnem listu, ne življenju, / apostol nisi, nisi luč sveta! / Kdo v tebi najde naj Boga?

- Hotel si imeti eno človeško srce več, na katerega bi se oziral s toplim pogledom; eno srce več, ki bi te klicalo vedno znova, da te ljubi.

- Gospod, daj, da bom tvoja priča! Razodeni na meni vso svojo moč, svojo ljubezen, svojo dobroto do vseh bratov in sester, posebno pa tistih, ki te dovolj ne poznajo.

- Božja Mati, zvezda zlata, / v duši lučko mi prižgi, / ki bo za Boga plamtela / vsak trenutek mojih dni.

- Vse življenje te iščemo, vse življenje z muko potujemo k tebi, dokler te v smrti ne najdemo: Saj si bil vedno v nas!

- Moj Bog, kolikokrat hodimo ljudje v življenju drug ob drugem in je med nami prepad in se v svoji sebičnosti nismo potrudili, da bi ga morda z eno samo besedo ljubezni premostili ali zmanjšali.

- Dokler boš ti visel na križu po vsej naši domovini, dotlej bo odmeval tudi tvoj klic: Žejen sem! – Ne samo vode. Tudi po naši ljubezni te žeja.

zbral Marko Čuk