Misli brata Rogerja

brat ROGER SCHUTZ

+ V češčenju pred Najsvetejšim so v dolgih trenutkih, ko se na videz nič ne dogaja, v mnogih ljudeh dozorele življenjske odločitve. Pustili so Kristusu, da je vstopil vanje do najglobljih globin njihovega bitja.

+ V življenju naše skupnosti je mogoče iti naprej samo prek vedno novega odkrivanja čudeža ljubezni; v vsakodnevnem odpuščanju, v zaupanju srca, v miru, ki ga prinašamo tem, ki so nam zaupani... Ko se oddaljimo od čudeža ljubezni, je vse izgubljeno, vse izginja.

+ Naš bližnji ni samo tisti, ki v hipu vzbudi v nas prijateljstvo,, temveč tudi oni, do katerega ostanemo ravnodušni. Prav zato je potrebno, da gledamo nanj s Kristusovimi očmi.

+ Bog ni ravnodušen do trpljenja ljudi. Po Kristusu Bog trpi z nami. Vstali spremlja vsako človeško bitje in čuti z njim. Imeti sočutje z nekom pomeni trpeti z njim.

+ Jezus Kristus, živeči človek je zate sij tvoje navzočnosti in luč med narodi, ker po njem tvoje življenje seže na vse stvari neba po vsem svetu. Tukaj smo, da bi vsakdo od nas, vsak na svoj način, bil ta luč, ki greje srca ljudi in posreduje naprej božje veselje.

+ Bog nas ni ustvaril zato, da bi bili pasivni. Kristus nam daje občestvo z njim in to je tisto, iz česar kristjani črpajo svoje ustvarjalne moči. Mnogi mladi razumejo klic evangelija k prevzemanju odgovornosti, zato da bi iz zemlje naredili prijetnejši prostor za bivanje.

+ Notranje življenje se znova razgiba, ko odpustiš nekomu, ker je Bog tebi odpustil. Kdor drugim nakloni odpuščanje, ki ga je Bog izkazal njemu, doživi v srcu pomlad.

+ Bog razume vse jezike človeštva. On razume naše besede. Toda on razume tudi našo tišino. Včasih v molitvi tišina pomeni vse.

+ Kdo bi lahko obsojal? Kristus moli v nas in nam ponuja svobodo odpuščanja. Ko odpuščamo in nikogar ne obsojamo, sami postanemo osvoboditelji.

+ Živeti božji danes. To je najbolj pomembno. In jutri bo še en "božji danes". Izpolnitev je treba iskati v sedanjem trenutku. Kdor gleda na jutri, bo današnji dan izgubil.

+ Zakaj Bog ne prepreči, da ne bi delali zla? Zato, ker ljudi ni ustvaril za robote. Ustvaril nas je po svoji podobi, kar pomeni svobodne.

+ Prišel bo dan, ko bo vsak izmed nas spoznal in morda celo priznal: "Bog ni odšel stran. Jaz sem bil tisti, ki ni bil navzoč. Bog je bil z menoj ves čas."

+ Če tvoja domišljija pripelje nazaj uničujoče spomine iz preteklosti, se vsaj zavedaj, da jih Bog nič več ne upošteva.

Živeti božji danes. To je najbolj pomembno. In jutri bo še en "božji danes".

+ Kdor je usmiljen, ne pozna občutljivosti, ne razočaranja. Enostavno se razdaja, pozabljajoč nase, radostno z vsem žarom svojega srca - ne da bi pričakoval povračila.

+ Za praznično vzdušje so obrazi ljudi bolj pomembni kot besede. Obrazi izžarevajo prijateljstvo in prijateljstvo je obraz Kristusa samega. Nič ni lepšega od obraza, ki je postal jasen zaradi boja življenja in skušnjav.

+ Smisla življenja ne moremo razbrati iz oblakov ali mnenj drugih ljudi. Svojo hrano dobiva iz zaupanja. Bog v vsako človeško bitje polaga svoje zaupanje, svojega Svetega Duha.đ

+ Kadar se želita spraviti dva sprta človeka, je bistveno, da vsak od njiju odkrije posebne darova, ki so bili položeni v drugega.

+ Beseda ljubezen je pogosto zlorabljena. Tako zlahka gre z jezika. Živeti iz ljubezni, ki odpušča, pa je vse kaj drugega.

+ Ko pridejo trenutki, ko sploh ne moreš moliti, imaš še vedno možnost, da nekoga prosiš, da moli zate.

+ Ko noč postane temna, je Njegova ljubezen ogenj. Zatorej upri svoje oči v Luč, ki sveti v temi, dokler ne nastopi zarja, in zvezda danica ne vzide v tvojem srcu.

+ Ne pritožujte se nad vsem, kar je morda negativnega v kristjanih. Glejte samo na luč, ki je v njih, glejte na božje darove v njih.

+ Tisti, ki hodijo za Kristusom, živijo tako za ljudi kot za Boga. Svojih dejanj ne ločujejo od molitve.

+ Sejanje pšenice na polju, jutranje odhajanje na delo, skrb za bolne, poslušanje drugih, pisanje, študij in učenje, vse to lahko postane pogovor z Bogom.

+ Biti, kar smo, brez mask, brez sprenevedanja. Nič v toliki meri ne izkrivlja občestva in ne uničuje človekove celovitosti kot maske, ki jih nosimo.

+ Roža, ki ni obrnjena proti soncu, oveni. Kako more v vernih ljudeh rasti notranje življenje, če se pozabijo ozirati v božjo luč in mislijo samo na sence?

+ V Mariji častimo njo, ki je bila prva, ki je verovala v Kristusa, prva, ki je izrekla "da" iz vernega srca.

+ Vse svoje življenje sem si želel, da ne bi nikoli nikogar obsojal. Zame je bilo bistveno v polnosti razumeti drugega človeka.

+ Ubogi so milega srca; ostajajo ubogi Kristusovi. Brez ljubezni uboštvo nima vrednosti, je le senca brez Luči.

+ Kljub našim notranjim nasprotjem se vsako jutro odpravimo Kristusu naproti – z bistvenim upanjem, da nas bo tako preoblikoval, da bomo njemu podobni.

+ Ti, ki daješ hrano pticam neba, ti, ki oblačiš lilije na polju, daj nam, da se bomo veselili stvari, s katerimi nas napolnjuješ, in naj nam to zadošča.

+ Vsa tvoja preteklost, tudi trenutek, ki je ravnokar minil, je s Kristusom použit in potopljen v vodi krsta. Ne oziraj se nazaj. Edino pomembno je to, kar šele pride.

+ Živeti v sedanjosti Boga. Gledati ta danes brez strahu, vendar vsako jutro zgrabiti dan, ki prihaja. To velja tudi za težke dneve.

+ Izbrati Kristusa pomeni vedno hoditi samo po eni poti, ne pa po dveh hkrati. Tisti, ki bi istočasno radi hodili za Kristusom in za seboj, končajo v zasledovanju lastne sence.

zbral Marko Čuk