Misli Raoula Follereauja
RAOUL FOLLEREAU
+ Srce ki se ob bedi ne zgane, je zares bedno srce.
+ Svetost Je milost znati narediti najbolj preproste stvari v znamenju večnosti. Čudovita premoč srca: na zemlji Boga ne moremo do kraja spoznati, lahko ga z vsemi močmi ljubimo.
+ Ljudje smo predolgo živeli drug ob drugem. Danes smo doumeli, da moramo živeti drug z drugim. Naučiti se moramo, da bi jutri živeli drug za drugega.
+ Svetost je: milost znati narediti najbolj preproste stvari v znamenju večnosti
+ Vsakikrat, ko z namrščenim obrazom rečem: »Vse gre slabo!« je zaradi mene vse še slabše. Tako storim nespametno in hkrati slabo dejanje.
+ Ko bi mogel človek samega sebe do dna spoznati, kako bi se samemu sebi zasmilil!
+ Ni vam treba potovati po svetu, da bi našli svojo srečo. Vaša sreča je v dobrem, ki ga storite, v veselju, ki ga širite okoli sebe, v nasmehu, ki se razcvete zaradi vas, v solzah, ki jih osušite.
+ Najslajša in najžlahtnejša nagrada je tista, ko na dnu svojega utrujenega srca, ko so ti pošle že vse moči v neizenačenem boju, bereš zlate besede, ki jih je vklesala tvoja vest: »Jaz te nisem nikdar zaničevala!«
+ Brez ljubezni vse poklekovanje in vse zvonjenje in vsi posti nič ne koristijo; če ne ljubiš, nisi kristjan.
+ Prvi znak ljubezni je pravičnost. Sad pravičnosti je mir. Ljubezen ni naklonjeno usmiljenje dobro rejenega bitja, usluga, ki jo storimo, ampak dolžnost, ki veže nas vse.
+ Kaj ne deluje? Predvsem jaz. Ker sem sebičen, nezaupljiv, vase zaprt. Brž bi se v tem svetu nekaj spremenilo, če bi se potrudil razumeti svojega bližnjega in mu pomagati.
+ Ljubezen do lastne družine nam nalaga dolžnost spoštovati druga ognjišča. Kdo še more spoštovati tistega, ki je zatajil svoje starše?
+ Zanimaš se samo zase, samo za sebe in spet zase. To je tvoje vesolje? Pa naj bo! Samo nikar ne govori več, da si kristjan, niti ne sploh, da si kulturen človek.
+ Srce je ključ do nebes, v njem je skrita velika moč vesolja, ki je edina nepremagljiva, ki edina ustvarja.
+ Najbolj gotovo, kar vemo tu doli na tem našem svetu, je to: ljudje nas potrebujejo.
+ Vsako zrno ljubezni, ki smo ga zasejali, bo prej ali slej vzcvetelo.
+ V svojih majhnih srcih ustvarite veliko poletje; bodite pripravljeni umreti za bratstvo med ljudmi. Glasno kričite svetu svoj sen, kajti živeti pomeni boriti se-
+ Čudovita premoč srca: na zemlji Boga ne moremo do kraja spoznati, lahko pa ga z vsemi močmi ljubimo.
+ Veliko znati, a ne znati ljubiti, je nič, včasih celo slabše kot nič.
+ Ni dovolj krščanstva v naših srcih ali pa je neko krščanstvo, ki je na poti izgubilo svojo pričevanjsko silo in je postalo le neki nadomestek krščanstva.
+ Ljubiti ne pomeni darovati, ampak z nekom deliti.
+ Najbolj se bojijo smrti tisti, ki sploh nikdar niso živeli.
+ Brž bi se v tem svetu nekaj spremenilo, če bi se potrudil raz¬umeti svojega bližnjega in mu pomagati, če bi hotel uresničiti pravo ljubezen, ki se ne ozira na vero, družbeno stopnjo ali raso, in vidi v vsakem človeku spoštovanja in ljubezni vredno bitje.
+ Tudi če je krivica, ki nas doleti, ogromna, tudi če je preizkuš¬nja, ki nam je naložena, težka, nikoli ne bo tolikšna, kot je bilo trpljenje Nedolžnega. Nikdar nas ne bodo zatajili kot Njega, nikdar križali kot Njega. Vemo pa, da po veliki noči smrt ne uničuje več.
+ Čudovita premoč srca: na zemlji Boga ne moremo do kraja spoznati, lahko ga pa z vsemi močmi ljubimo.
+ Sreča je v tem, da znaš v svoji duši živeti tako visoko, da te človeške bednosti ne morejo doseči.
+ Treba je izbrati: ali znati umreti ali ne živeti. Najbolj se bojijo smrti tisti, ki sploh nikdar niso živeli. Ko bi človek mogel samega sebe spoznati do dna, kako bi se smilil samemu sebi!
+ Vaša mladost naj bo ustvarjanje, dviganje, služenje in radost. Svet boste spremenili le, če boste obogatili svoje srce.
+ Ne zaupajte zvenečim besedam, ki so toliko bolj prazne, kolikor bolj so zveneče. Tudi če jih pišete z veliko začetnico, ne morejo odsevati božjega obličja. S parolami ne boste odrešili sveta.
+ Zakaj ne bi svojega življenja, vseh dni svojega življenja, spremenil v eno samo dejanje ljubezni? Vsaka duša, ki smo jo pritegnili k Ljubezni, je že na poti k Bogu.
+ Nočete poslušati glasu svoje vesti? Pazite, da ne umolkne v duši vaših sinov!
+ Ali nehajmo govoriti, da smo v dvajsetem stoletju krščanstva, ali pa se potrudimo za svobodo, bratstvo in demokracijo.
+ Sveta ne bosta osvojila niti moč niti denar, ampak ljubezen. Ljubezen, brez katere nič ni mogoče in s katero nič ni nemogoče.
zbira Marko Čuk