Misli Simone Weil

Simone Weil

+ Človek na tem svetu potrebuje ne kakršnokoli stvar, marveč katerokoli osebo, ki mu podari občutek pomembnosti.

+ V ljubezni do bližnjega posnemamo božjo ljubezen, ki je ustvarila nas same kakor tudi vse naše soljudi.

 + Ljubiti s čisto ljubeznijo pomeni zavestno sprejeti in spoštovati razdaljo med seboj in tistim, kar ljubiš.

+ Kadar resnično ljubimo nesrečnika, ga ne ljubimo v Bogu, temveč ga Bog ljubi v nas. Če pa smo sami nesrečni, je Bog v nas tisti, ki ljubi ljudi, kadar nam hočejo dobro.

+ Le tisti, ki ima čut za božje, more upati, da ga bo odkrilo in našlo ... Človeku ni dano, da bi se približal Bogu, le Bog se more približati človeku.

+ Da je duša šla skozi ogenj božje ljubezni, ne prepoznam po tem, kako kdo govori o Bogu, ampak po tem, kako govori o božjih stvareh.

+ Milost je napolnitev, ki se uresniči samo tam, kjer je praznina, katera jo more sprejeti - in to praznino ustvarja milost sama.

+ Če ne ljubimo stvarstva, ki ga vidimo, kako bomo mogli z resnično ljubeznijo ljubiti Boga, ki nam je neviden? Nič namreč ni lažjega kot ljubiti z namišljeno ljubeznijo.

+ Moja stvar je misliti na Boga. Stvar Boga je, da misli name.

+ Človek le redko ve, da je boljše biti nesrečen kakor varan.

+ Prijateljstvo je čudež, ko človek privoli, da bo v neki razdalji in se ne bo prav nič približal osebi, ki jo sicer potrebuje kot kruh.

+ Vsak dogodek, ki se izvrši, je zlog, ki ga izreče glas Ljubezni same.

+ Svet je govorica, s katero nam govori Bog. Vesolje je Božja beseda.

+ Vera je izkustvo tega, da ljubezen razsvetli razum.

+ Bližnji je ogledalo, v katerem spoznavamo sebe, če bližnjega ljubimo kakor sami sebe.

+ Dva jetnika v sosednjih celicah se sporazumevata med seboj s trkanjem po zidu. Zid ju ločuje, toda isti zid jima omogoča stik. Vsaka ločitev nas lahko poveže.