Misli Georgesa Bernanosa

Louis Émile Clément Georges Bernanos francoski pisatelj, vojak v prvi svetovni vojni, * 20. februar 1888, † 5. julij 1948.

• Večina ljudi uresniči v svojem življenju le majhen delček, smešno majhen delček svojega bitja. Kot skopuhi, ki so umirali, ker so potrošili le najnujnejše. Svetnik ne živi le od najnujnejšega, marveč investira ves svoj kapital, vso dušo.
  
• Cerkve ne prenoviš drugače, kot da trpiš zanjo. Vidne Cerkve ne prenoviš drugače, kot da trpiš za nevidno … Cerkev ne potrebuje prenoviteljev, ampak svetnike.
  
• Volja velikega moža ima vedno nekaj neupogljivega v sebi. Nasprotno pa je volja svetnika svobodna, učljiva, čista. S čim mu hočete odkrito nasprotovati, kakšno past hočete podtakniti njemu, ki je v vsakem trenutku pripravljen dati vse?
  
• Svetnik se trudi, da bi se kar najbolj približal svojemu vzoru Jezusu Kristusu, to je tistemu, ki je bil človek na najboljši način, s tako popolno preprostostjo, da je povsem zmedel junake in vlil poguma drugim. Kajti Jezus ni umrl samo za junake, umrl je tudi za strahopetce.
  
• Spotika vesoljstva ni trpljenje, ampak svoboda. Bog je naredil svoje stvarstvo svobodno, to je spotika vseh spotik, kajti vse spotikanje izhaja iz nje.
  
• Ustvarjeni smo po božji podobi in sličnosti, ker smo sposobni ljubiti. Svetniki so geniji ljubezni.
  
• Neverjetno, kako se moje mišljenje spreminja, kadar molim!
  
• Vsak obraz, ki nam ga je dano spoznati na tem svetu, nam prinaša neko sporočilo od Boga. To sporočilo bi lahko razbrali, če bi imeli več jasnovidnosti ali samo malo več ljubezni.
• Z Bogom se človek nič ne pogaja, treba se mu je vdati brezpogojno. Dajte mu vse, on vam bo vrnil še več.
  
• Ko se je naš Gospod poročil z uboštvom, je dvignil siromaka v tako visoko dostojanstvo, da ga nihče več ne bo vrgel s tega podstavka.
  
• Ogorčenje ni še nikoli nikogar odrešilo, je pa verjetno pogubilo mnogo duš.
  
• Zasej hudobijo, kjerkoli hočeš, povsod bo vzklila. Nasprotno pa je za še tako skromno setev dobrega treba posebnega naključja, čudežne sreče, da se ne uduši.
  
• Najsi bomo boječi ali pogumni, pomembno je samo eno: vedno biti tam, kjer nas hoče imeti Bog in vanj popolnoma zaupati.
  
• Srečen je lahko samo človek, ki je zadovoljen; zadovoljen pa je samo tisti, ki pozna hvaležnost.
  
• Ali sem tam, kjer me hoče naš Gospod? Vprašanje, ki si ga stavim po dvajsetkrat na dan. Gospod, ki mu služimo, ne samo sodi naše življenje, marveč ga deli z nami, ga prevzema nase.
  
• Z Bogom se človek ne pogaja, treba se mu je vdati brezpogojno. Dajte mu vse, on vam bo vrnil še več.
• ...

zbira Marko Čuk