Misli Francoisa X. Nguyena Van Thuana

François-Xavier Nguyên Van Thuán, vietnamski kardinal, * 17. april 1928, Huê, † 16. september 2002.

• Iščeš prijatelja, ki bi te tolažil, nekoga, ki bi blažil tvojo osamljenost. Zakaj ne bi iskal prijatelja, ki te nikoli ne bo zapustil in ki ti bo vedno blizu, kjer koli boš?
• Za kristjane ljudje ne umrejo. Vsi naši rajni živijo. So udje Kristusovega telesa, prav kakor mi. V veri smo med seboj povezani.
• Umetnost gostoljubja lahko postane apostolat gostoljubja. Živite tako, da bo vsak, ki obišče vašo družino, želel živeti tako kot vi.
• Nikoli ne zaničuj svojega bližnjega, ki je morda padel. Če si zdržal do zdaj, je bilo to po Božji milosti. Pazi: jutri boš lahko ti sam še huje padel kakor on!
• Družina mora biti vir svetlobe, ki razsvetljuje temo sveta. Ko bi le bilo več družin takšnih, bi svet postal ena velika, srečna družina, polna svetlobe in upanja.
• Ne hlini, da si ponižen, ko odkloniš neko funkcijo; ponižnost ni izgovor za izogibanje dolžnosti izročitve Bogu, tudi če bi izročitev tvegala polomijo in nemilost v očeh sveta.
  
• Naučiti se moramo zahvaljevati se drug drugemu: kdor prejme, ker je prejel ljubezen in pomoč, kdor daje, ker ima veliko priložnost za rast v ljubezni.
  
• Ko bi vsi drugi govorili: »Ta človek je zate prava pokora!«, reci: »Ta človek je orodje, ki ga Bog uporablja za to, da bi me preoblikoval.«
  
• Človekova sreča ne izvira iz bogastva ali družbenega položaja, ampak iz ljubezni, ki je vsebina njegovega življenja.
  
• Bog ti je dal ljubečo nevesto ali ženina in lepe otroke, da bi vama pomagali, da postaneta sveta. Kaj si napravil iz tega?
  
• Človek, kateremu malo zadostuje, je zadovoljen, saj misli, da ima dovolj. Kdor mnogo potrebuje, je zelo nesrečen, saj vedno živi v prepričanju, da živi v pomanjkanju.

zbira Marko Čuk