Misli nadškofa Alojzija Šuštarja

Alojzij Šuštar (* 14. november 1920, Grmada nad Trebnjem, † 29. junij 2007, Ljubljana)

 

- Vsak človek, veren ali neveren, pozna zakon vesti, ko se vest oglaša, ga spodbuja - živi dobro, delaj prav, ali ga vest svari - tega ne smeš storiti. Razlika med vernim in nevernim človekom pa je, da priznava verni še neko avtoriteto, za katero se neverni ne zmeni.

- Kdor ljubi, je hkrati svoboden in vezan. Svoboden je, ker se je za ljubezen odločil iz lastnega prepričanja in mu ljubezen pomeni srečo in popolnost. Vezan je, ker noče izbirati nič drugega kot ljubezen in v njej ostati.

- Verni pravimo: Bog nam pomaga. Vse, kar se v človeškem življenju dogaja, ima smisel, in če človek zares zaupa v Boga in prosi božje pomoči, se bo na koncu dobro izteklo.

- Bog noče nič drugega, kakor da bi človek čim popolneje uresničil samega sebe in bil srečen. Bog ni kak konkurent človeku in njegovi sreči, ampak porok, da bi dosegel tisto, po čemer hrepeni.

- Pred ljudmi se človeku posreči marsikaj prikriti in si nadeti masko, pred Bogom nikoli... Napačno pa bi bilo, če bi misel na vest, kjer je človek čisto sam s svojim Bogom, človeku vzbujala le strah. Ista resnica mu je in more biti neštetokrat v veliko talažbo!

- Ena temeljnih resnic je, da je Bog izredno zahteven, da se ne zadovolji s površnim odgovorom.

- Popolna vernost bi bila tista oblika življenja, ki prihaja iz resničnega notranjega prepričanja, ko je človek sprejel božjo besedo, jo doživel in sprejel odgovor iz osebne odločenosti ter potem poskušal na tej osnovi oblikovati svoje življenje.

- Komur je kaj do tega, da uresniči smisel življenja, da postane srečen in se vedno bolj razvija in živi v miru in zadovoljnosti v občestvu z drugimi, je za zapovedi in prepovedi ter za avtoriteto, ki jih oznanja in razlaga, hvaležen.

- Uveljavljanje lastne svobode ima svoje meje v spoštovanju drugih. Kar je drugim v škodo, tega človek v imenu svobode vesti ne sme storiti

- Človek mora iti vase, sebe iskreno in odkritosrčno spoznati, da bo vedel, kaj mora storiti. Ali ne ve mati iz svoje notranjosti, kaj je njena dolžnost do otroka?

- Srečeval sem vesele, srečne, dobre duhovnike, pa sem mislil, da bom tudi sam zmogel. Privlačilo me je, da bi za ljudi kaj dobrega naredil.

- Človek si ne oblikuje vesti z učenjem na pamet, ampak predvsem ob dejanjih... Dobro človek odkrije, če ga dela. Življenje po vesti je najboljša pot do razvite in zrele vesti.

- Odgovornost iz ljubezni je najgloblja in najmočnejša in ne potrebuje nobenih drugih predpisov ali sankcij.

- Kristjan mora biti v svoji osnovni usmeritvi človek upanja in zaupanja, v zavesti, da ima končno vse svoj smisel, tudi če ga trenutno takoj ne uvidi.

- Marija je tolažnica žalostnih in pomoč kristjanov le, ker je začetek našega veselja. To pa je zato, ker nam je dala Kristusa.

- Dostojanstvo in veličina človeka je v tem, da s svojim razumom spozna različne možnosti, jih presodi in se svobodno odloči za to, kar se mu zdi prav.

- V nekem smislu je vsak človek zvezna in ojačevalna oddajna postaja za svojega bližnjega. Vprašanje je le, ali je v zvezi s prvo oddajno postajo, ki je Bog.

- Vsak človek je naš bližnji, ki ima enako človeško dostojanstvo in zato zasluži spoštovanje, pomoč in ljubezen.

- Pravo vest ima, kdor ima razvit čut za vrednote, da se zaveda razlike med dobrim in slabim v nravnem smislu besede, ne samo med koristnim in škodljivim.

- Kjer človek v občestvu doživlja nravne vrednote, dobroto in ljubezen, dobi najboljšo podlago za življenje

- Naj se v tem mesecu maju pri nas v življenju nekaj premakne, spremeni in obrne na boljše, če res častimo Marijo.

- Vsakemu da Bog njegovo življenjsko nalogo. Komur da več talentov in tudi večje naloge, bo od njega tudi veliko več zahteval.

- Začeti je treba pri sebi, samo tako se bo kaj spremenilo, in to pomeni korak v boljšo prihodnost.

- Le če se človek za moralne vrednote odloči iz prepričanja, preide njegova negotovost v jasno in mirno svobodo odločenosti.

- Ob koncu šmarnic se moramo spet bolj jasno zavedati, kaj nam Marija naroča za nadaljnjo življenjsko pot, in biti prepričani, da nocoj ne jemljemo slovesa od Marije, ampak da nas ona spremlja vse dni.

- Kjer se v družbi kažejo znaki propadanja in razkrajanja, je to znamenje, da propada osebna odgovornost. Globlji vzrok za tako žalosten in usoden pojav pa je pomanjkanje čuta za človeške in etične vrednote.

- Vest je tisto notranje svetišče v človeku, kjer posameznik na svoj oseben in poseben način dozna in spozna nravno obveznost, mimo katere ne more nihče.

- Šele ko pride v pogovoru do veljave tudi odgovor v tej ali oni obliki, v potrditvi ali zanikanju, v sprejemanju ali zavračanju, imajo besede in govor med ljudmi svoj pravi pomen.

- Življenje je največja dobrina. Vera nam pravi, da nas je ustvaril Bog in da je gospodar življenja. Njemu bo vsak človek dajal obračun in prejel plačilo. Vsak bo moral odgovarjati, kaj je naredil s svojim življenjem in kaj je dobrega storil drugim.

- Človek brez odgovornosti škoduje sebi in družbi, družba brez jasne osebne odgovornosti vsakega posameznika mora nujno propasti.

- Vera, upanje in ljubezen so trije temeljni božji darovi, življenje po veri, iz upanja in v ljubezni so tri glavne nravne dolžnosti. Vse drugo je le njihova razlaga in aplikacija.

- Prizadevamo si za celostno človeško vzgojo. Ta pa je možna samo iz duha, v duhu in z duhom. Za nas kristjane to pomeni samo iz Božjega Duha, ki je duh resnice, svobode in ljubezni.

- Želim, da bi Slovenci ohranili tri stvari: prvo, da ne bi izgubili upanja; drugo, da bi vedno začeli pri sebi in zastavili vse svoje moči; tretje pa je: prevzeti nase odgovornost, tudi če je to naporno in zahtevno.

- Danes je najbrž največja nevarnost otopelost vesti, slepota in gluhota srca in lahkomiselna brezskrbnost.

- Odgovornost pred Bogom ne pomeni, da Bog kliče človeka na odgovor, da bi ga kaznoval, ampak da bi ga osvobodil krivde, ga odrešil in mu krivdo odpustil.

- Bolezen je tudi preizkušnja o tem, kaj nam pomeni vera, zaupanje v božjo pomoč in božjo previdnost, in kaj nam pomeni molitev.

- Izkušnja vedno znova potrjuje, kako prazno je življenje ljudi, ki nimajo nobene odgovornosti, ker jih nihče ne nagovarja, ki ne dajejo nikomur odgovora in se zato ne zavedajo nobene odgovornosti.

- Temelj odgovornosti pred Bogom je dejstvo, da je človek ustvarjen od Boga in po njegovi podobi kot tisti, ki ga Bog nagovarja in se z njim pogovarja in od njega terja odgovor.

- Vest je za človeka neizprosen, nepodkupljiv sodnik, njen glas se oglaša predvsem po slabih dejanjih in človeka opominja na njegovo odgovornost.

- Ohranimo veliko zaupanje za prihodnost. Za kristjane je pomembno tudi to, da se zavedamo, da smo v božjih rokah in zaupamo v božjo pomoč.

- Naše krščansko prepričanje je, da nam zadnja odgovornost in zadnji odgovor ne bo v smrt, ampak v življenje, ker verujemo, da živimo ne za smrt, ampak za življenje.

- Posebnost in dostojanstvo človeka kot osebe je, da se zaveda svoje odgovornosti. Kjer tega ni, je znak okrnjenosti in okvare.

- Le kdor spozna, koliko je v življenju odvisno od njegovega osebnega svobodnega odločanja, koliko lahko stori dobrega ali slabega zase in za druge, za skupno blaginjo in za prihodnost, se zaveda svoje odgovornosti.

- Potrebna je nenehna prenova, to velja povsod v življenju. Kjer ni stalnega prenavljanja, tam je umiranje in izumiranje.

- Človek ima pravico in dolžnost iskati in spoznati resnico. Le na podlagi čim popolnejšega spoznanja resnice se more človek v vesti svobodno odločati.

- Človek se čuti krivega, če ne izpolni svoje etične dolžnosti. Zavest krivde je najjasnejši dokaz odgovornosti pred lastno vestjo.

- Osebno cenim človečnost, pogovor, prijateljstvo, ljubezen, občutek doma – da vem, tukaj sem doma, tu me imajo radi, tu se lahko pogovorim, domači mi dajo vse, kar imajo, kar morejo.

- Vera kot vernost pomeni predanost Bogu. Našel sem neko trdno točko, na kateri stojim, našel sem nekoga, ki me je nagovoril in mu odgovorim, se mu izročim.

- V Svetem pismu je lepa beseda. ko Kristus pravi o sebi, da stoji pred vrati srca in trka, in če mu človek odpre, stopi k njemu ter pride do osebne skupnosti in osebnega doživetja.

- V Cerkvi je edina avtoriteta Kristus. Vsaka druga avtoriteta služi samo temu, da razlaga Kristusovo avtoriteto.

 

zbira Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Bolje je molčati in biti kristjan kakor govoriti, pa ne biti. Lepo je učiti, če tisti, ki govori, to tudi dela.

(sv. Ignacij Antiohijski)
Nedelja, 28. April 2024
Na vrh