Misli sv. Janeza XXIII.

Janez XXIII. (rojen Angelo Giuseppe Roncalli, * 25. november 1881, Sotto il Monte, Bergamo, Italija, † 3. junij 1963, Vatikan, Rim, Italija)

+ Cerkev ni muzej, ladja je, ki pelje človeštvo v odrešenje. Cerkev je starodaven studenec, ki daje vodo današnjim rodo­vom, kot jo je dajala minulim.

+ Moje življenje mora biti kot kadilo. Če ga ne uporabljaš, je neoblikovana snov, če ga vržeš v ogenj, zagori in širi prije­ten vonj po Gospodovem svetišču.

+ Človeško življenje je posejano s križi in žrtvami. Vsakomur svoj križ in vsak ima svojo posebno obliko. Moj je čisto v stilu dvajsetega stoletja.

+ Najbolje živiš takole: zaupaj v Gospoda, ohra­njaj mir srca, vse glej z dobre strani in delaj dobro vsem, niko­li ne delaj zlega!

+ Najvišji zaklad življenja v družbi, najsvetlejša točka v zgodovini človeštva, predmet zaupljivega pričakovanja Cerkve in narodov je mir. Mir je stavba, ki jo gradiš dan za dnem in na trdnih temeljih. Mir je dom, dom vseh. Mir ne bo mogel zavladati v svetu, dokler se ne bo nastanil v človeškem srcu.

+ Petnajst rožnovenskih skrivnosti je petnajst oken, skozi katera gledam v božji luči vse, kar se dogaja na svetu.

+ Ne utrne se solza iz naših oči, ne izvije se vzdih iz našega srca, ne da bi Bog odgovoril.

+ Marija, ti bereš v mojem srcu, da bi rad spoznal resnico, da bi rad bil dober, da bi rad bil v življenju moder in pravičen, močan in potrpežljiv, da bi rad bil vsem brat.

+ Iščite radost v tem, da vnašate povsod pečat iskrenosti, poštenja in da se izogibate vsake laži in pretiravanja, da bo mogel iz vašega življenja kipeti nenehen val žive vode, ki bo vse dvigal do večnega življenja.

+ Moj osebni mir, ki napravlja vtis na ljudi, je v temle: biti pokoren, kot sem bil zmeraj, in si ne želeti, da bi prosil za daljše življenje, kot mi je odkazano. Pričakujem sestro smrt preprosto in veselo, tako, kot mi jo bo Bog poslal.

+ Dobroto je treba storiti blago. Ni se treba posluževati trdih načinov, da vzdržuješ red. Čuječa dobrota seže mnogo dlje kot strogost in bič.

+ Rad prepuščam drugim zvijače in tako imenovane diplomatske spretnosti, sam pa se bom zadovoljil z dobrohotnostjo in preprostostjo v besedah in ravnanju. Končni uspeh je zagotovljen tistemu, ki bo ostal zvest nauku in zgledu našega Gospoda.

+ Jezus je šel v nebesa s križem na rami, v spravo naših grehov, in nas vabi, da mu sledimo. Slediti mu pa se pravi, delati pokoro, pustiti se bičati in bičati se tudi sam.

+ Ob luči Jezusovega vstajenja nam oživi spomin tudi na naše umrle. Medtem ko mislimo nanje in jih priporočamo Bogu ob žrtvi križanega in od mrtvih vstalega Gospoda, so povezani z nami v najboljšem, kar imamo v življenju: v molitvi in v Bogu v nas.

+ Gospodova potrpežljivost nam zagotavlja vsakršen blagoslov. Tedaj se Gospod združi z nami, je v nas. Četudi položi na naša ramena malo svojega križa, nam ga on pomaga nositi, z odpovedjo, z ljubeznijo.

+ Gledati se moramo, ne da bi se izzivali; srečevati se, ne da bi se drug drugega bali; zabavati se, ne da bi se osramotili.

Izven božje volje zame ni nič zanimivega. To je skrivnost mojega življenja in zaman bi iskali drugih razlag.

+ Hvalimo Boga za njegovo odrešenje in prizadevajmo si biti ponižni, čisti in vdani v božjo voljo tako, kakor je bila ponižna, čista in vdana Marija.

+ Vedno ostani potrpežljiv in blag, ničesar se ne boj in v ničemer ne pretiravaj.

+ Treba je zaupati v Gospoda. Včasih se pusti čakati, toda vedno odgovori.

+ Kar velja, ni delati velike ali majhne stvari, vidne ali ne pomembne, ampak samo ljubezen, s katero so narejene.

+ Vedno živim v soncu. Sonce je zvesto: včasih se navidez skrije, pa brž znova zasije še svetleje kot prej.

+ Danes hočem biti srečen ob zavesti, da sem ustvarjen zato, da lahko osrečujem druge, vse ljudi.

+ Ena najbolj pogostih utvar je v tem, da se nastanimo tu doli, kot da smo večni gospodarji peščice zemlje, na kateri stojimo.

+ Kakor tečejo vse reke v morje, tako se vse naše solze izlivajo v Božje srce.

+ Umetnost vseh umetnosti je: oblikovati samega sebe v novega človeka.

+ Preprostost nima ničesar, kar bi nasprotovalo preudarnosti, ne nasprotno. Preprostost je ljubezen, preudarnost je razumnost.

+ Tiste, ki v boju za svoje pravice čisto pozabljajo svoje dolžnosti ali pa jih izvršujejo le površno, lahko primerjamo ljudem, ki z eno roko podirajo, kar z drugo zidajo.

+ Mir je dom, dom vseh. Ta ne bo mogel zavladati na svetu, dokler se ne bo nastanil v človeškem srcu.

+ Pomanjkljiva iskrenost, tudi do samega sebe, je višek brezvestnosti.

+ Ljubite družino! Vaše veselje, vaša sveta želja naj bo, da imate zdravo, pošteno, delavno družino, na kateri se lahko spočije Božje oko.

+ Vsak kristjan mora biti prepričan, da je njegova temeljna in prva dolžnost biti pričevalec resnice, v katero veruje, in ljubezni, ki ga je prerodila.

+ Višek filozofije je to: biti preprost, toda preudarno.

+ Kdor je voditelj, mora delati, dati delati, pustiti delati, vse usklajevati.

+ Danes si ne bo prizadeval spraviti v red nikogar razen samega sebe.

+ Pustiti dober vtis tudi v srcu slabega človeka se mi zdi dobro dejanje ljubezni, ki bo ob svojem času prineslo blagoslov.

+ Življenje, ki mi ostane, naj bo vesela priprava na smrt.

+ Biti vedno zaposlen in nikoli se predati naglici, to je košček nebes na zemlji.

+ Zavest moje majhnosti in mojega niča mi je vedno delala dobro družbo in me ohranjala ponižnega in mirnega.

+ Moja prva beseda je dobrota, druga spet dobrota in tudi tretja dobrota, iz katere se rodi pravičnost.

+ Vedno govori raje manj kakor več, in boj se, da ne bi povedal preveč.

+ Vse, kar ni Božja volja, je domišljija, je muhavost, je narava. Treba jo je hoteti in iskati v vsem in zato se boriti, moliti in čakati. Osvojimo jo počasi, dan za dnem.

+ Moja skrivnost je zelo preprosta: dati vse, ne ohraniti ničesar.

+ Nekateri pravijo, da je papež prevelik optimist, da vidi samo dobro. Toda ne morem biti drugačen od Gospoda, ki je delal in širil samo dobro.

+ Vsaka maša, ki jo darujemo, zaznamuje trenutek Gospodovega mimohoda. Zato je v Gospodovem svetišču vsak dan velika noč.

+ Stare ljudi moramo vedno obdajati z velikim spoštovanjem in nežno pozornostjo. Imajo pravi zaklad darov, s katerimi jih je Gospod spremljal na dolgi poti njihovega bivanja.

+ Posnemati moramo zvezde na nebu. Gospod jih kliče eno za drugo in one odgovarjajo: tukaj sem, pripravljena sem.

zbira Marko Čuk