Misli Friderika Barage

+ Pomisli resno: čemu si na svetu, kam greš? Ne pozabi, da živiš samo enkrat. Življenje ti je bilo dano, da umreš na tem svetu. Le za kratek čas smeš ostati na zemlji. Resnično srečen boš le v nebesih.

+ Nihče nima sam od sebe tiste modrosti, ki je potrebna za spoznavanje Boga, da bi vedel, kako naj služi Gospodu, da bo dosegel večno življenje v nebesih. Če ljudje uporabljajo samo svoj razum, največkrat zablodijo in ravnajo nespametno.

+ Nihče ni postal veren zato, da bi se mu na svetu dobro godilo, da ne bi bil nikoli bolan, da bi imel vsega dovolj... Edini razlog, da naj človek postane kristjan, je ta, da s tem lažje pošteno živi, da se drži božje postave.

+ Kje se bo otrok naučil krotkosti, če večkrat sliši svoje starše, kako se prepirajo? Če vidi, kako grdo ravnajo drug z drugim, kako se pretepajo ali sovražijo, od koga naj se potem nauči lepega ravnanja z drugim, kako naj bo ljubezniv in kako naj ljubi svojega bližnjega?

+ Če je človek prepuščen samemu sebi, ne more storiti nič dobrega. Zato kristjan vedno in vztrajno prosi za pomoč Svetega Duha, za njegovo uspešno vodstvo in za pomoč v krepostnem življenju.

+ Obrekovalci se ne zavedajo, kaj govorijo. Včasih opravljajo poštenjaka, norca pa spoštujejo. Vse prehitro človek obsodi bližnjega, še preden ga zares pozna.

+ Stalno govoriš, da se ljudje okoli tebe žaljivo vedejo. Vendar ne uvidiš, zakaj te pravzaprav obsojajo. Preuči samega sebe in skušaj se spoznati. Morda ti vedno karaš druge, nikogar pa ne pohvališ, zato pa tudi ljudje tebe ne pohvalijo.

+ Posebno si moramo prizadevati, da smo do ljudi dobri v majhnih stvareh. Brez cene so tiste visoke misli, ki včasih pridejo, kako velikodušno bomo ravnali z bližnjim. Naša ljubezen do bližnjega se mora kazati v vsakdanjih rečeh

+ Bog dopušča, da je na svetu zelo veliko ljudi, ki si morajo s trpljenjem zaslužiti zveličanje. Drugi pa ga dosežejo z usmiljenjem do teh nesrečnih.

+ Zemlja se osuši, postane pusta in nerodovitna, če dolgo ni dežja; tako postane duša pusta in nerodovitna in ne obrodi nobenih lepih del pravega krščanskega življenja, če začne kristjan opuščati molitev, ali pa če le z usti moli, ne da bi srce za to kaj vedelo.

+ Če iščem, sem že našel, kajti duh želi samo tisto, kar ima v posesti. Najti pomeni videti. Toda kako bi mogel iskati tisto, kar zame že ne bi imelo neki smisel?

+ Kakor si dan z molitvijo začel, tako ga tudi z molitvijo končaj. Opravi vselej zvesto in pobožno svojo večerno molitev.Če večerno molitev iz malomarne zanikrnosti in lenobe opuščaš, si grdo nehvaležen Bogu, kateri te je ves dan zvesto varoval.

+Najhujša in najstrašnejša pregreha je nezaupanje do neskončno usmiljenega večnega Očeta... Velika božja Pravica je obenem tudi ljubezen večnega Usmiljenja.

+ Sovražite vse, kar je slabega, kakor to sovraži naš Gospod. Sprejmite pa in ljubite vse, kar je dobrega, kakor Bog to ljubi.

+ Če res skušamo živeti, kakor nas uči vera, potem je naša vera živa, in živa vera nam bo dala večno življenje v nebesih.

+ Bog ničesar ne stori in ne dopusti, kar bi tudi ti ne storil in doputil, če bi mogel vse dogodke tako dobro pregledati, kakor jih on.

+ O milosti polna mati Marija, izprosi tudi meni od Boga vse tiste milosti, katerih od njega potrebujem, da bom mogel lepo živeti in enkrat biti zveličan.

+ Ne želi si dolgega življenja na zemlji. Glej, da boš živel pošteno. Ob smrti je srečnejši novorojenec, čigar življenje je nedolžno, kakor pa starec, čigar življenje je bilo pregrešno.

+Ako imaš veliko premoženje, pomisli, da te je božja previdnost s tem, ko ti ga je dala, postavila za skrbnika tistih, ki nič nimajo.

+ Velikokrat se kakšen grešnik spreobrne le zaradi prisrčnih molitev, ki jih je kaka bogaboječa, pred svetom skrita duša pošiljala iz svoje samote k Bogu.

+ Bog ničesar ne stori in na dopusti, česar bi tudi človek sam ne storil in dopustil, če bi mogel vse razmere tako dobro pregledati, kakor jih Bog.

+ Kakor se resnica sama po sebi priljubi nepokvarjenemu človeku, tako se človek ogiblje resnice ter se poprime zmote, če njegova pamet ni zdrava in če je njegovo srce sprijeno.

+ Ko se končuje leto in se začenja novo, bodi vesel in se zahvali Bogu, da ti ga je dal dočakati. Marsikdo je lani z veseljem slavil novo leto, a ga letos ne bo; ti si ga pa dočakal. Zahvali se Bogu za to.

+ Skrbi za svoje starše. Prosi našega Gospoda, naj bo usmiljen in dobrotljiv do njih in jih nekoč sprejme v nebesa. Skrbi zanje do konca njihovega življenja na zemlji. In ko bodo umrli, še vedno moli zanje.

+ Nobeni drugi osebi ni Bog dal na tem svetu toliko milosti kot sveti Mariji. In nikoli ni nobena oseba tako izkoristila milosti, ki ji jo podelil Bog, kot je to storila Marija.

+ On, ki vlada v nebesih in nad zemljo, je tako skrajno ubog, da zmrzuje v hlevu. Resnično pretresljivo je to. Le zakaj je Jezus to dopustil? Želel nas je napraviti večno srečne v nebesih, zato je trpel na zemlji.

+ Z veseljem premišljuj Jezusovo vstajenje. To je nekaj veselega in svetega. Z njim je Jezus najbolje dokazal svoje božanstvo. Samo Bog je Gospodar življenja.

+ Če je človek prepuščen samemu sebi, ne more storiti nič dobrega. Zato kristjan vedno in vztrajno prosi za pomoč Svetega Duha, za njegovo uspešno vodstvo in za pomoč v krepostnem življenju.

+ Božje kraljestvo je tudi v naših srcih. Če lepo živimo in služimo Bogu, tedaj gospoduje on v naših srcih. Če pa se slabo vedemo, delamo grdo in služimo hudobnemu duhu, tedaj gospoduje ta v naših srcih.

+ Kdor koli se jezi, ker mora toliko trpeti, škodi samemu sebi in to po svoji krivdi. Način, kako kdo sprejme trpljenje, razodeva, kaj mu trpljenje pomeni.

+ Kje se bo otrok naučil krotkosti, če večkrat sliši svoje starše, kako se prepirajo? Če sliši, kako se starši pričkajo in uporabljajo grde izraze, od koga naj se potem otrok nauči lepo govoriti o bližnjem?

+ Vse, kar živi na tem svetu, živi le kratek čas in kaj hitro premine. Sto ali celo tisoč let je zelo malo v primerjavi z večnim življenjem. Resnično dragoceno je samo večno življenje, vse drugo je minljivo.

+ Kdor se je hudo pregrešil, pa iz vsega srca obžaluje svoje grehe. spremeni način življenja in potem zvesto služi Bogu, takemu bodo vsi grehi odpuščeni. Naš Gospod je zelo usmiljen; veliko za nas trpel na zemlji.

+ Če dobro premisliš, se ne boš več oziral na to, kaj pravijo ljudje o tebi, niti se ne boš žalostil, če povedo o tebi kaj neprijetnega. Trdno pa skleni naslednje: pred Velikim Duhom želim živeti častno in želim, da bi mu vselej ugajal moj način življenja.

+ Kadar kaj prosiš našega Gospoda, vedno misli tako: naj se v vsem zgodi Božja volja. Tako reci vselej, kadar kaj prosiš Boga. Tako je rekel tudi Jezus, kadar je molil.

+ Kdor se pogosto spove svojih grehov, si bo tudi pogosto sprašal svojo vest in bo samega sebe bolj in bolj poznal.

+ Pomisli na to, kako kratko je naše življenje na tem svetu. Kmalu bo konec tudi tega leta. Kmalu boš dokončal svoj tek na svetu in prestopil prag večnosti.

+ Ako boš moral kdaj trpeti, le prosi Boga, naj te obvaruje trpljenja, vendar vselej dostavi, kakor je storil Jezus: Ne moja, ampak Božja volja naj se zgori. Saj ne morem vedeti, kaj bo zame najboljše.

+ Samo Bog je popoln Gospodar v nebesih in na zemlji. Samo on daje vse. Sveta Mati Božja samo posreduje za nas, da bi imel Bog večje usmiljenje z nami.

+ Naš Gospod Bog je povsod pričujoč. On je vseveden. On pozna naše misli in želje. Kdor razmišlja o Bogu ali mu govori, bodisi z usti ali samo s srcem, ta resnično moli.

+ Sam Gospod je uporabil angela in mu naročil, naj pozdravi Marijo. Nato je angel šel in jo pozdravil: "Zdrava, Marija, milosti polna!" In to ponavljajo zdaj verniki, ko pozdravljajo Marijo, kot jo je takrat pozdravil angel.

+ Tudi greha, v katerem smo mi rojeni, Marija ni imela. Zato njo Bog raje posluša kot nas. Prav zato jo prosimo, naj vedno prosi za nas, dokler smo tu na svetu, posebej pa še ob naši smrtni uri.

+ Obrekovalci se ne zavedajo, kaj govorijo. Včasih opravljajo poštenjaka, norce pa spoštujejo. Vse prehitro človek obsodi bližnjega, še preden ga zares pozna.

+ Če hoče biti odrasel krščen, mora biti trdno odločen živeti po veri do konca svojega življenja. Vere ne bo sprejel le za kratek čas, ampak za vedno.

+ Angeli v nebesih se čudijo, ko vidijo Jezusa, da je tako dober do ljudi in jih tako ceni, da jih hrani s svojim telesom.

+ Naj govorijo ljudje, kar hočejo. Zaradi tega ne bom večji siromak, pa tudi bogatejši ne bom. Naj rečejo, kar hočejo, s tem ne bom ne boljši ne slabši.

+ Če ti ne odpustiš bližnjemu, pa kljub temu rečeš v molitvi: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo«, se norčuješ iz te prelepe molitve in lažeš Gospodu Bogu.

+ Ko smo prejeli sveti krst, nas je Bog sprejel za svoje otroke. Z nami ravna zares kakor s svojimi otroki. Nudi nam vse, kar potrebujemo za življenje na tem svetu.

+ Govoriš, da se okoli tebe žaljivo vedejo. Vendar ne uvidiš, zakaj te pravzaprav obsojajo. Morda ti vedno karaš druge, nikdar pa ne pohvališ.

+ Ni dovolj za kristjana, da moli in reče: »Pridi k nam tvoje kraljestvo.« Kajti če istočasno slabo dela in živi v smrtnem grehu, ne bo prišel v nebesa, če prej ne bo spremenil svojega življenja.

zbira Marko Čuk