Zgodbe s semeni upanja

Šesti knjigi v zbirki Zgodbe za dušo je njihov zbiratelj, prevajalec in urednik Božo Rusja dal naslov Zgodbe s semeni upanja. Prva izdaja je izšla novembra leta 2004 in ob napovedi 40-letnice Ognjišča so bralci mehko izdajo dobili v dar s prvo številko Ognjišča 2005. Kmalu je morala spet v tiskarno (2007), leta 2015 pa je izšla še tretja izdaja.
"Prijazna beseda ali spodbudna misel nam vlijeta upanje. V zgodbah te knjige je zbranih veliko lepih misli in spodbudnih besed z željo, da v bralcih rodijo veselje in zasejejo upanje.
Misli knjige naj vas spodbudijo, da boste sejali semena upanja tudi med drugimi," je zapisal Božo in knjigo pospremil med ljudi.

In o čem nam spregovorijo Zgodbe s semeni upanja? - Najprej upiramo pogled naprej: vrednote, za katere živimo, odločajo o tem, kaj bomo videli v življenju in bistrijo naš notranji pogled ... biti moramo uglašeni, da bomo slišali Boga, Bog nam prižiga luč, da vedno vemo, kje nas čaka privez. V drugem delu so zbrane zgodbe, ki nas učijo, kako oznanjati, kako se spreminjati, prenavljati, kako izbirati novo pot, kako naj uresničujemo misli, želje, pogovore, pridige ... kako naj jih udejanjimo, da bomo plemenitejši, da bomo podobni Kristusu in okrepljeni za nebesa ... Seveda se moramo pri vsem svojem delu, razmišljanju hotenju ... zavedati, da gre za večnost - če želiš, da si srečen, dajaj in ne glej na plačilo - vsakemu delu se moramo popolnoma posvetiti, delati z ljubeznijo, ne moremo sedeti na dveh stolih ... In kaj je središče našega življenja? Zgodbe nam ponujejo nekaj odgovorov: Kar daš, to imaš ... Zdaj se moramo odločiti za Boga ... narediti v življenju tudi kaj takega, kar nas drago stane - a to lahko pomeni začetek našega spreobrnjenja ... če smo seveda potrpežljivi. Kako služiti? Vrednost ima ne samo tisto delo, ki ga ljudje občudujejo, hvalijo ... koliko skritega dela je, ki ga nihče ne opazi ..Zakon darovanja je trden kot zakon težnosti: ko nehamo dajati, na drevesu našega življenja ni več sadov ... Kako do drugega? Ljubezen do bližnjega nam morda prinaša težave, toda brez njih bi bilo naše življenje prazno ... ljubezen dela čudeže ... zapovedi ne izpolnjujemo zato, da bi nas Bog ljubil ampak zato, ker nas Bog ljubi ... V Bogu je naše upanje - molitev odpre vrata, skozi katera vstopimo v svetišče, kjer dobimo moč in občutimo varnost ter si naberemo novih moči. Zavest, da hodimo po Kristusovih stopinjah olajša breme težav. Ali nam ni v življenju v spodbudo že to, da nam stoji ob strani nekdo, ki nas ljubi? Pri Kristusu pa ne gre samo za  čustveno tolažbo. Kdor hodi za Kristusom, se približuje njegovemu načinu razmišljanja in načinu življenja ... začenja razumeti pomen trpljenja in prejema Božjo moč, da bo nosil svoj križ skupaj z Odrešenikom sveta,.. (Marko Čuk o knjigi)

iz vsebine

ALI JE V NEBESIH KAKŠEN ODVETNIK?
Nekega dne so bila vrata, ki so ločevala nebesa in pekel, razbita. Sveti Peter se je prikazal pri razbitih vratih in zaklical: »Poslušaj, satan! To mi boš še plačal. Tvoji so razbili vrata!«
»To pa ne!« je mirno odvrnil Lucfer. »Moje čete so mi zatrdile, da tega niso storile.«
»Dobro, dobro,« je odvrnil sveti Peter. »Bom pa vložil tožbo in potem boš moral popraviti vrata.«
»Misliš, da boš tožbo dobil?« se je zasmejal vrag. »Ali boš v nebesih sploh našel kakšnega odvetnika?«

Lucifer je napovedal nogometno tekmo svetemu Petru: pekel proti nebesom. Nebeški ključar je hitro pristal: »Z veseljem sprejmemo izziv, saj vemo, da bomo zmagali. Glej, vse najboljše nogometaše imamo mi. Ali jih nisi videl, kako pobožni so! Pred tekmo se pokrižajo, po njej pa padejo na kolena!«
»Nogometaše, nogometaše že imate,« je odvrnil Lucifer. »Sodnika pa nimate v nebesih nobenega...«

POLNA ZAPOSLITEV
Nekega poslovneža so nekoč vprašali: »Kaj ste po poklicu?«
»Kristjan sem,« je odgovoril.
»Že, že, a kakšno delo opravljate?«
»Kristjan sem,« je ponovil odgovor.
»Niste me razumeli,« je spet vprašal novinar.
»S kakšnim delom se preživljate?«
»Poslušajte! Polno sem zaposlen s tem, da sem kristjan, da se pa preživljam, imam trgovino s pohištvom.«

PRAVA PRENOVA
Sveti Frančišek se je nekega dne pogovarjal z enim od asiških plemičev, ki je tožil nad zmedo, nadlogami in nesrečami, ki pretresajo svet. »Gospod, ne vznemirjajte se zaradi teh stvari,« mu je dejal sveti mož, »kajti imamo zdravilo zoper vse to.«
»Kakšno zdravilo obstaja zoper tako zlo?« je vprašal plemič.
Sveti Frančišek je odgovoril: »Zelo preprosto. Vi in jaz morava postati to, kar sva in se resnično notranje spreobrniti. Vsak človek naj potem naredi isto in prenova bo uspela. Najslabše je, če vsi govorijo, kako bi se morali drugi spremeniti, a se ne potrudijo, da bi odpravili svoje napake.«

pripravlja: Marko Čuk