Zgodbe in prilike
Predhodnica zbirke Zgodbe za dušo - trideset zgodb v prenovljeni izdaji
Bil je čas, ko so vso modrost razlagali in posredovali v čisto razumskih kategorijah. Prizadevali so si, da bi svetopisemske prilike predstavljali kot pripomoček za boljše razumevanje življenjskih skrivnosti. Danes se zdi, da smo ponovno odkrili vrednost ‘govorjenja v prilikah’, kakor je govoril Kristus. Največji učitelj na svetu je gotovo imel utemeljen razlog za to, da je učil v prilikah in uporabljal preproste, vsakdanje stvari, ko je razlagal večne resnice.
Prilike, basni, alegorije, celo pravljice so vedno zelo priljubljene, posebno med mladimi poslušalci.
Prilike imajo daleč večjo izrazno moč kot običajen govor ali razumski dokazi s skrbno izbranimi besedami. Vsak, kdor ima duha, odprtega za simbole in prispodobe, bo v priliki našel več ‘resnice’ kot v učeni doktorski disertaciji! Ne pozabimo, da je ‘znanje’ eno in ‘resnica’ nekaj popolnoma drugega. Prvo ima opraviti s kopičenjem dejstev, druga z modrostjo.
Prilike imajo tudi moč, da vzbudijo ‘človekovo vest’ in dvignejo ljudi iz njihovega stanja otopelosti ali zadovoljstva. Prilike izostrijo ‘intuitivno’ oko duha, ki je v današnjih časih – da uporabim pesniški izraz – ‘pomazano z blatom’ pretirane logike in razumarstva.
Prilike nam pomagajo stvari videti, ne le razumeti. Z njimi se dotaknemo ‘bistva’ resničnosti, vodijo nas naravnost v ‘srce’ resnice.
Knjigo so pripravili v poklicno-izobraževalnem centru v indijskem mestu Pune, kjer so prilike uporabljali v tečajih za učitelje in študente iz semenišč in zavodov za versko vzgojo in izobraževanje. Takšne prilike so se pokazale kot uspešno sredstvo za spodbujanje aktivnih razprav in izmenjave mnenj.
Zaradi praktičnosti so prilike v knjigi razdeljene v tri skupine:
a) verske vrednote – (verske teme); b) osebne vrednote (psihološka rast, osebnost); c) družbene vrednote – (ozaveščanje, socialne teme).
Vendar večina prilik ne spada samo v eno skupino. Mnoge segajo na vsa tri področja in se zato lahko uporabljajo pri srečanjih, namenjenih na videz povsem drugačnim temam.
Vsaka prilika je vključena v poglavje, ki obsega: a) besedilo prilike; b) sporočila prilike: c) ideje in uporabnost prilike; in d) navedbe svetopisemskih besedil, ki se navezujejo na ideje prilike.
Prvotno so bile vse te prilike pripravljene kot ‘scenarij’ za avdiovizualno montažo, z igralskimi vlogami in mimiko. Toliko v pojasnilo, od kod njihova posebna oblika, slog in potek dogajanja.
- Peter Ribes
ZGODBE IN PRILIKE
236 strani, 11,5 x 20,5 cm,
trda vezava, črnobele ilustracije
redna cena: 9,90 €
Prelistajte:
* * *
Naročite knjigo
v spletni knjigarni Ognjišča
iz vsebine
VREDNOST PRILIK
Presegajo določeno kulturo
Jeziki se običajno oblikujejo pod vplivom različnih kultur. ‘Jezika’ prilik ne pogojuje nobena določena kultura.
Izvirni jezik prilike se lahko sčasoma spremeni, vendar ostane njeno sporočilo nespremenjeno.
Prilike presegajo kulturne meje. Imajo univerzalno vrednost. Evangeljske prilike, na primer, veljajo vsepovsod.
Način predstavitve ne vpliva na sporočilo prilike, najsi gre za avdiovizualni način, risbo, sliko, skladbo ali katerikoli drug način. Sporočilo prihaja živo in nedotaknjeno, kakorkoli že je prilika predstavljena.
Niso časovno omejene
Prilike so zanimive vedno in za vselej. Dotaknejo se in izzovejo nekaj prvobitnega in bistvenega v človeškem rodu.
Vedno so stare in vedno nove. Spregovorijo nam v globini našega bitja, ne da bi jih oviralo trenutno dogajanje, bodisi na površini našega življenja ali kot posledica plime in oseke dogodkov okoli nas.
Zanje je značilna simbolika
Prilike imajo simbolen značaj.
Niso omejene na besede. Predstavljajo neke vrste ‘ne-verbalno’ komunikacijo.
Prilike se lahko podaja brez besed. Lahko so vsebina igre s kretnjami, dramske igre, slikarskega dela, uglasbene pesmi ali plesa.
Prilike se obračajo na vsakogar – na pismenega ali nepismenega človeka, izobraženca ali neukega, modernega ali starokopitnega človeka. Vendar lažje predajajo svoje skrivnosti ljudem, ki jih ‘kultura’ in ‘civilizacija’ še nista pokvarili.
Prilike govorijo jezik, ki je mnogo bolj neposreden, prodoren in zgovoren kot običajni govor. Medtem ko druge besede ostajajo nejasne, so prilike prosojne.
Delujejo ‘podtalno’
Prilike izzivajo obstoječo družbeno ureditev, družbene strukture in sisteme vrednot. Rušijo naše idole. Razkrinkavajo hinavsko samozadovoljstvo našega vsakdanjega življenja, dogovore, s katerimi razumsko opravičujemo svoje družbene namere, mehanizme, s katerimi poskušamo zaščititi svoj razvajeni jaz.
Odpirajo nam oči za mnoga popačenja naše ‘družbene ureditve’, ki jih povzročajo nepravičnost, zatiranje in izkoriščanje na eni strani ter očitno pomanjkanje socialne skrbi in zavzetosti na drugi strani.
Izzivajo
Prilike spodbadajo in spodbujajo, izzivajo in bičajo, budijo in razgibavajo.
Poslušalce prisilijo, da se odzivajo, na novo razlagajo in ocenjujejo naše obnašanje, razmišljanje in vzorce čustvovanja.
Silijo nas v preoblikovanje in v prenovo.
Zganejo nas iz samoprevare in pomanjkanja pravega cilja.
So nekakšen "resonančni pokrov"
Prilike zrcalijo življenje in primorajo poslušalce k boljšemu razumevanju svojega življenja, ko ga povežejo z zgodbami. S pomočjo teh zgodb vidijo sebe takšne, kakršni so, in ne takšni, za kakršne se izdajajo.
Prilike so nekakšni resonančni pokrovi, ki notranji drži pomagajo priti na površje in odkriti tisto videnje resničnosti, ki oblikuje ali naj bi oblikovalo naše življenje.
Odzivi na zgodbe v prilikah pokažejo, ali se poslušalec skuša iskreno in odločno soočiti z resničnostjo ali jo skuša zakriti z zaveso slepila.
Prerokujejo in razglašajo
‘Razglašajo’, kaj bi moralo biti sprejemljivo in kaj ne.
Prizadevajo si za spreobrnitev srca kot osnovo za vsako korenito spreminjanje človekovega življenja.
Odkrivajo najbolj skrite plasti človeka, v katerem je mogoče najti Boga, ki je ljubezen, in odgovor na vsa človeška nasprotovanja.
Odkrivajo brezmejno Božjo zvestobo tistim, ki si iskreno prizadevajo, spoznati in izpolnjevati njegovo voljo, četudi ne vedo, kaj jim namenja ali kam jih bo vodila.
ENA ZA POKUŠINO:
Karavana
Karavana je potovala po suhi, peščeni in mestoma kamniti puščavi. Člani karavane so zaupali vodniku in sprejemali njegove odločitve. Posebej jim je ugajalo, ko je zaradi hude dnevne vročine odločil, da bodo potovali samo ponoči in spali podnevi. Neke noči, ko je bilo potovanje še posebej utrudljivo, je vodnik nepričakovano zaklical: »Stoj! Za trenutek se bomo ustavili. Kot ste lahko opazili, gremo pravkar čez skalnato pobočje. Svetujem vam, da naberete čim več kamnov in kamenčkov. Če boste z njimi napolnili torbe, jih boste lahko nesli s seboj domov.
Dobro, pojdimo torej ponje,« je nadaljeval in plosknil z rokama, »imate samo pet minut časa, potem nadaljujemo.«
Popotniki, ki so se že veselili dolgega počitka in zasluženega spanja, so mislili, da se je njihovemu vodniku zmešalo.
»Pobirati kamne?« so rekli. »Kaj pa bomo počeli s kamni?«
Samo nekaj jih je naredilo tako, kar je predlagal vodnik, in nekaj prgišč manjših kamnov spravilo v torbe.
»Dobro,« je dejal vodnik. »Gremo naprej!«
Ko so po nočnem počitku nadaljevali pot, so bili preutrujeni, da bi govorili, toda želeli so vedeti, kaj je pomenil vodnikov nenavadni ukaz.
Ko se je na obzorju prikazalo sonce, se je karavana spet ustavila in postavili so šotore.
Peščica popotnikov, ki je nabrala kamne, jih je sedaj lahko prvič videla. Osupli od začudenja so zavpili: »Sreča! Spremenili so barvo.
Svetijo se in iskrijo. To so dragoceni kamni in biseri!«
Toda ta navdušeni občutek je kmalu izginil v žalosti in potrtosti: »Ko bi le poslušali vodnikov ukaz in pobrali še več kamenja, kot smo ga.«
Sporočila zgodbe
- Zavest, da je življenje potovanje.
- Sprejeti težave življenja in trpljenje.
- Smisel težav in trpljenja.
- Zaupanje v Kristusa kot našega voditelja na življenjski poti.
- Kot romarji moramo na poti podpirati drug drugega.
- Pogum, da gremo skoz življenje v veselju, miru in upanju.
Zamisli in uporabnost zgodbe
- Človekovo življenje lahko primerjamo potovanju skozi puščavo.
- Življenje je potovanje v Božje kraljestvo.
- Kje je to kraljestvo? Kdaj bomo prispeli tja?
- Ni pomembno. Dovolj je, če vemo, da bomo nekega dne gotovo prispeli tja.
- Vera in zaupanje nas podpirata.
- Iti moramo naprej, ne obstati. Ne moremo se ustaviti, kjerkoli bi se radi.
- Ne hodimo sami, ampak kot skupina. Drug drugega vodimo, drug na drugega se opiramo.
- Naš voditelj je Kristus. Stopil je v našo zgodovino, da bi nas vodil.
- On pozna cilj. Potrebno je samo iti za njim.
- Kristus kot človek deli z nami naše človeške skrbi, razočaranje in negotovosti.
- Kristus je temelj naše vere in sidro našega upanja.
- Cerkev je potujoče ljudstvo, ki hodi za Kristusom kot voditeljem in Gospodom.
- V imenu Jezusa moramo sprejeti in premagati vse, kar nas ovira na naši poti.
- Kristus nam govori, naj vzamemo križ in hodimo za njim. Se pritožujemo, da imamo dovolj svojih križev?
- Ne zahtevajmo očitnega pomena trpljenja, potrebno pa je, da smo pokorni našemu vodniku ter polnimo svoje torbe s križi.
- Nekoč bomo razumeli pomen križev, trpljenja in žalosti.
- Vse bo spremenjeno. Križi se bodo spremenili v sijoče veselje. Obžalovali bomo, da jih nismo še več sprejeli.
- Če sejemo v bolečini, bomo želi v veselju.
- Smrt in vstajenje sta lice in naličje enega samega kovanca. Slava vstajenja je nemogoča brez sramote križanja.
- Bog utrjuje naše upanje, ko ga občasno vidimo spremenjenega v slavi.
- Globlji pomen trpljenja: tisti, ki ga odkrijejo, žrtvujejo vse, da ga dosežejo.
Novozavezna besedila, ki se nanašajo na sporočila prilike
Mt 2,13-14 - Beg v Egipt (potovanje).
Mt 2,19-23 - Vrnitev iz Egipta (potovanje)
Mt 5,10-12 - Veselite se, ko vas preganjajo.
Mt 13,4-46 - Skriti zaklad. Dragoceni biser.
Mt 16,21-27 - Kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil.
Mt 17,1-5 - Spremenjenje na gori.
Mr 9,30-31 - Učenci ne morejo razumeti nauka o križu.
Mr 10,32-34 - Jezus razlaga nauk o križu.
Mr 8,31-33 - Peter brani Jezusu, da bi trpel.
Lk 2,1-20 - Jezusovo rojstvo v revščini, preziru in bolečini.
Lk 4,1-13 - Jezusove skušnjave. Zavrne bogastvo, čast in moč (oblast).
Lk 5,1-10 - »Na tvojo besedo, Gospod, bom vrgel mreže.«
Lk 12,13-21 - Prilika o nespametnem bogatinu.
Lk 12,32-34 - Zaklad v nebesih.
Lk 24,13-35 - Emavs: »Mar ni bilo potrebno ...«.
Jn 3,14-16 - Nikodem: »Sin človekov mora biti povzdignjen.«
Jn 12,27-33 - Trpljenje vodi v slavo.
Jn 16,19-22 - Bolečine in veselje ob porodu.
Apd 5,27-41 - Učenci so bili veseli, da so morali trpeti zaradi Jezusa.
Gal 6,14 - Hvalim se s križem Gospoda Jezusa Kristusa.
Rim 8,16-18 - Trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati ...
2 Kor 4,10-17 - Sedanje stiske pripravljajo bogastvo slave.
1 Pt 4,12-13 - Če ste soudeleženi pri Kristusovem trpljenju ....
pripravlja Marko Čuk