Pripovedi o papežu Frančišku

Osemdeset kratkih zgodbic, v vseh je glavna oseba papež Frančišek, zato, da bi povedal, od kod pogum, priljubljenost, doslednost, moč, vera ... moža, ki je bil leta 2013 poklican za vrhovnega voditelja Cerkve in je predvsem v teh časih svetovne krize vodenja edini pravi moralni voditelj sveta. Edine besede o smislu, večnosti, obrambi najšibkejših in revežev, ki jih človek v življenju sliši, namreč prihajajo od papeža. To vedo tudi neverni.
Če bi bil papež povprečnež, kakor velja za toliko osebnosti, ki se gnetejo v javnosti, bi bili najbolj razočarani prav neverni, ki so navajeni na to, da naj se zgodi karkoli, papež je. Da vsaj papež je.
V knjigi boste našli temeljne misli in posledične odločitve papeža Frančiška: revščina, treznost, doslednost, mehkoba, brezhibnost Cerkve, bližina ljudem, skrb za to, da jim gremo naproti.
Vse to je razloženo, od zgodbe do zgodbe, iz življenja, ki ga živi in ga je živel.

6. Č – čustva
Poglejmo si še enkrat film tistega večera, nepozabnega 13. marca 2013! Kardinal Tauran ima nalogo naznaniti Habemus papam.
Formula je ista stoletja, spreminja se le ime izvoljenega. Nekaj trenutkov po zadnjem stavku, “qui sibi nomen imposuit Franciscum”, pride kot v odlični koreografiji procesija in pojavi se novi papež. Poskusite tukaj povečati prizor.
Se spomnite? Bergoglio stoji nepremičen, trden, kot okamnel. Nekaj sekund nobenega giba z glavo. Ne trene z očmi. Roke mirne, usta zaprta. Potem reče v mikrofon: »Bratje in sestre,« obmolkne, dvigne levo roko. »Dober večer.« In se sprosti Le kaj se je zgodilo v tistih štiridesetih, petdesetih, morda stotih sekundah blokade?
Zgodilo se je to, kar se mu dogaja vedno, ko ga prevzamejo čustva. Bil je ohromljen.
Zgodilo se je že nekega drugega 13. – maja 1992. Takratni apostolski nuncij msgr. Ubaldo Calabresi ga je povabil na pogovor in mu ob koncu vprašanj, ki jih je Bergoglio označil za zelo resna, pred slovesom povedal, da je
imenovan za pomožnega škofa v Buenos Airesu.
In on? »Bil sem ohromljen.« Potem doda: »Če pride kaj nepričakovanega, pa naj bo lepo ali grdo, je vedno tako. Prvi odziv je negativen.«

8. D – drža
Papež Frančišek vlada v znamenju mehkobe. Njegov vzornik je sv. Jožef. Jezusov rednik “se zdi močan, pogumen, delaven mož, njegovo dušo pa preveva mehkoba, ki ni odlika slabotnega, nasprotno, nakazuje trdnost duha in sposobnost zbranosti, sočutja, resnične odprtosti do drugega, sposobnost ljubiti. Ne smemo se bati dobrote, nežnosti.” Ne čudite se torej njegovim poljubom, njegovemu kroženju v papamobilu, ki lahko traja celo uro; ne čudite se, ko avto zapusti Trg sv. Petra, ker želi papež videti in pozdraviti vse, res vse, zapelje na Cesto sprave in se vozi po njej do konca; tu na koncu pa se pred gospo, ki je vsa ganjena, ker pozdravlja papeža, skloni in pobere torbico, ki ji je bila padla iz rok. Tudi to se je zgodilo.

72. T – trinajst
V Bergoglievem življenju se številka trinajst nenavadno in pomenljivo ponavlja. Trinajstmesečen je začel hoditi v varstvo k stari mami Rosi, ki mu je bila glavna opora za človeško in duhovno rast. Trinajstega decembra 1969 je po rokah nadškofa Ramóna Joséja Castellana prejel mašniško posvečenje. Trinajstega maja 1992 ga je apostolski nuncij monsinjor Ubaldo Calabresi teden dni pred uradno objavo obvestil, da je imenovan za pomožnega škofa v Buenos Airesu. Trinajstega marca 2013 (trinajstega dne v trinajstem letu), je bil izvoljen za papeža. To je bil nepozaben večer z nepozabnim pozdravom: »Bratje in sestre, dober večer.« In zdi se, da je trinajsta vrstica trinajstega poglavja Janezovega
evangelija odlomek, na katerega je Bergoglio naslonil svojo duhovniško službo. Janez piše: »Vi me kličete Učitelj in Gospod. In prav govorite, saj to sem. Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil« (Jn 13,13–15).

pripravlja Marko Čuk