Youcat - katekizem za mlade

V osemdesetih letih je papež Janez Pavel II. kardinalu Raztingerju naročil, naj skupaj z izbranimi strokovnjaki pripravijo Katekizem katoliške Cerkve, ki bo povzemal vse tisto, kar kristjani dejansko verujejo, kaj Cerkev uči ... in to naj zapišejo na tak način, da bo to zanimivo in moderno tudi v prihajajočih novih časih. Tako je nastala in izšla (1997) knjiga Katekizem katoliške Cerkve (KKC); rojena iz katehetskih izkušenj stoletij odgovarja na vprašanja: kaj verujemo, kako obhajamo krščanske skrivnosti, kako imamo v Kristusu življenje, kako naj molimo ... Že v tistem času pa so se tudi mladi srečevali na svetovnih dnevih mladih - to so bili mladi z vsega sveta, ki hočejo verovati, iščejo Boga, ljubijo Kristusa in hočejo hoditi skupaj. Tako se je prav na takih srečanjih rojevala misel: ali ne bi Katekizem katoliške Cerkve skušali prevesti v jezik mladih? Ali ne bi velikih trditev Katekizma vnesli v svet današnjih mladih ljudi?
Tako je pod zanesljivo dirigentsko paličico dunajskega nadškofa Christopha Schonborna nastal Youcat za mlade ljudi ... knjiga, ki prav tako obravnava celoto katoliške vere, kakor jo prinaša Katekizem katoliške Cerkve ... vendar v govorici, ki ustreza mladim. Knjiga je pripravljena v obliki vprašanj in odgovorov. številke ob vsakokratnem odgovoru kažejo na nadaljnje in bolj poglobljene predstavitve v KKC. Dodana razlaga naj bi bila v pomoč boljšemu razumevanju, bolj življenjskemu obravnavanju vprašanj. Ob robu ponuja še dodatne vsebine: slike, strnjene opredelitve, navedke iz Svetega pisma, navedke svetnikov in cerkvenih učiteljev, prav tako pa tudi drugih duhovnih pisateljev in tudi mnenja tistih, ki niso verni. Slovenska izdaja je posebna po tem, da je dopolnjena tudi z mislimi domačih blaženih in svetniških kandidatov ... s fotografijami slovenskih avtorjev. Na koncu knjige je stvarno kazalo, ki nam hitro pomaga najti posamezne točke.

Nekateri ljudje mi govorijo: današnjih mladih ljudi to ne zanima. Jaz to zanikam in sem prepričan, da imam prav. Današnji mladi ljudje niso tako površni, kakor jim podtikajo. Hočejo vedeti, za kaj v življenju v resnici gre. Kriminalni roman je napet, ker nas potegne v usodo drugih ljudi, ki bi utegnila biti tudi naša. Ta knjiga je napeta, ker govori o naši lastni usodi in se zato najgloblje tiče vsakega od nas. ... Zato vas vabim: Vzemite v roko Youcat, katekizem za mlade! To je moja srčna želja. Ne govori vam tako, da bi vam bil všečen, nič ne olepšuje in olajšuje, zahteva novo življenje . Ponuja vam evengeljsko sporočilo kot »dragoceni biser« (Mt 13,46), za katerega mora človek dati vse. Zato Vas prosim: zavzeto in vztrajno berite Youcat ... žrtvujte zanj svoj čas ... v tihoti svojih sob, v dvoje, med prijatelji, v veroučnih skupinah, izmenjujte si misli z današnjimi modernimi sredstvi komunikacije ... po internetu.
Vedeti morate, kaj verujete. Svojo vero morate razumeti kakor dober glasbenik svojo skladbo. Da, v veri morate biti še bolj zakoreninjeni kakor generacija vaših staršev, da se boste mogli z močjo in odločnostjo postaviti po robu izzivom ter skušnjavam tega časa. ... Vi ste Kristusovo telo, Cerkev! Prinašajte neokrnjen ogenj svoje ljubezni v to Cerkev, pa naj so ljudje še tako iznakazili njeno obličje! »Ne popuščajte v vnemi, temveč bodite goreči v duhu in služite Gospodu!« (Rim 12,11). (iz predgovora papeža Benedikta XVI.)

1. Kaj verujemo?
Zakaj lahko verujemo
Ljudje smo odprti za Boga
Bog nam prihaja naproti
Ljudje odgovarjamo Bogu
Krščanska veroizpoved
Verujem v Boga Očeta
Verujem v Jezusa Kristusa
Verujem v Svetega Duha

Verovati - kako to gre?
Kdor veruje, išče osebni stik z Bogom in je pripravljen Bogu verjeti vse, kar pove (razodene) o sebi. [150-152]
Na začetku vere je pogosto pretres ali nemir. Človek čuti, da vidni svet in normalni potek stvari ne more biti vse. čuti, da se ga je dotaknila skrivnost. Gre za sledove, ki ga opozarjajo na obstoj Boga, in postopno najde zaupanje, da bo govoril z Bogom ter se končno v svobodi povezal z njim. V Janezovem evangeliju piše: »Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil« (Jn 1,18). Zato moramo verjeti Jezusu, Božjemu Sinu, če hočemo vedeti, kaj bi nam Bog rad povedal. Verovati zato pomeni pritrditi Jezusu in vse živijenje staviti na njegovo karto.

2. Kako obhajamo krščanske skrivnosti
Bog deluje v nas po svetih znamenjih
Bog in sveta liturgija
Kako obhajamo Kristusove skrivnosti
Zakramenti uvajanja (krst, birma in evharistija)
Zakramenti ozdravljanja (pokora in bolniško maziljenje)
Zakramenti služenja občestvu in poslanstva (posvečenje in zakon)
Druga liturgična opravila

Kaj se zgodi pri birmi?
Pri BIRMI je duši krščenega kristjana vtisnjen neizbrisni pečat, ki ga lahko prejmemo le enkrat in ki tega človeka za vedno zaznamuje kot kristjana. Dar Svetega Duha je moč od zgoraj, s katero ta človek uresniči milost svojega krsta in postane 'priča' za Kristusa. [1302-1305,1317]
Prejeti birmo pomeni skleniti z Bogom 'pogodbo'. Birmanec reče: »Da, verujem vate, moj Bog, daj mi tvojega Svetega Duha, da ti bom povsem pripadal, da se nikoli ne bom ločil od tebe in bom vse svoje življenje pričeval zate s telesom in dušo, v dejanjih in besedah, v dobrih in slabih dnevih.« In Bog reče: »Da, tudi jaz verujem vate, moj otrok - in podaril ti bom svojega Duha, celo samega sebe. Popolnoma ti bom pripadal. V tem življenju in v večnem življenju se ne bom nikoli ločil od tebe. V tvojem telesu in v tvoji duši, v tvojih dejanjih in besedah bom. Celo, če me pozabiš, bom vendar tu - tako v dobrih kot v slabih časih.«

 3. Življenje v Kristusu
Čemu smo na svetu, kaj moramo storiti in kako nam pri tem pomaga Sveti Duh
Človekovo dostojanstvo
Človeško občestvo
Cerkev
Deset zapovedi
Ljubi Gospoda, svojega Boga
Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe

Kaj je sploh greh?
Greh je beseda, dejanje ali namera, s katero človek zavestno in hote zavrže tisti pravi red stvari, ki ga je predvidela Božja ljubezen. [1849-1851, 1871-1872)
Grešiti pomeni več kot zgoij kršiti kakršnakoli pravila, ki jih je postavil človek. Greh se svobodno in zavestno obrača proti ijubezni Boga in ga ignorira. Greh je nenazadnje »ijubezen do sebe, ki se stopnjuje do zaničevanja Boga« (sv. Avguštin), in tako v zadnjem, ekstremnem primeru grešno bitje reče: »Biti hočem kakor Bog« (1 Mz 3,5). Kakor greh mene samega obremenjuje s krivdo, ranjuje in v svojih posledicah uničuje, tako zastruplja in škoduje tudi mojemu življenjskemu okolju. V bližini Boga postane greh s svojo težo zaznaven.

4. Kako naj molimo
Molitev v krščanskem življenju
Molitev: kako nam Bog podarja svojo bližino
Izviri molitve
Pot molitve
Gospodova molitev - »očenaš«

Ali je mogoče vedno moliti?
Moliti je vedno mogoče. Molitev je življenjskega pomena. Molitve in življenja ni mogoče ločevati. [2742-2745, 2757]
Boga ne moremo odpraviti z nekaj besedami zjutraj ali zvečer. Naše življenje mora postati molitev in naše molitve morajo postati življenje. Vsaka krščanska življenjska zgodba je tudi molitvena zgodba, je en sam, dolg poskus vedno globljega zedinjenja z Bogom. Ker v mnogih kristjanih živi hrepenenje, da bi bili v srcu stalno pri Bogu, posegajo po tako imenovani »Jezusovi molitvi«, ki jo že od nekdaj molijo zlasti v vzhodnih Cerkvah. Najbolj znani obrazec Jezusove molitve se glasi: »Jezus Kristus, Božji Sin, Gospod, usmili se nas grešnikov!« Molivec poskuša preprost molitveni obrazec tako vključiti v svoj potek dneva, da postane stalna molitev.

Moja skrivnost je povsem preprosta: molim. V svoji molitvi se povsem zedinim s Kristusovo ljubeznijo. Vidim: moliti pomeni ljubiti Jezusa, moliti z njim pa pomeni živeti. In to pomeni uresničevati njegove besede ...
Molitev mi pomeni, da sem 24 ur na dan zedinjena z Jezusovo voljo, da živim zanj, po njem in z njim. (sv. Terezija iz Kalkute)

izbira in pripravlja: Marko Čuk