Bog ljubi danes po nas

V tej knjigi pesmi in molitev sv. Terezije iz Kalkute vam posredujemo del notranjosti, bogastva, širine in globine njenih misli, veličino vere, vztrajnosti in neomajnosti krščanskega upanja, ustvarjalnost in vseobsegajočo ljubezen. Vse to povzema tudi križev pot z njenimi mislimi. Svetnica je znala moliti v vseh trenutkih življenja. Tudi osebna stiska in zlasti stiske drugih ljudi so jo nagnili k molitvi, zato dokazuje, kako zmore duhovni človek v vseh trenutkih življenja prepoznati Božjo navzočnost. Molitve so izraz njenega iskrenega, preprostega, a globokega odnos z Gospodom. Ta knjiga, ki naj bi jo pogosto jemali v roke, naj tudi nam pomaga poglobiti naš odnos z Gospodom. Mati Terezija je napisala: »Vse naše besede bodo nekoristne, če ne izvirajo iz notranjosti. Besede, ki ne odsevajo Kristusove luči, širijo samo temo.«

»Mati Terezija je bila misijonarka ljubezni po imenu in po dejanjih. Dala nam je zgled, ki vleče in privlači za seboj številne ljudi, pripravljene vse zapustiti, da bi služili Kristusu, ki je navzoč v ubogih ... Ponavljala je besede: “Služiti revnim pomeni služiti življenju”« (Janez Pavel II.).

Mati Terezija – znamenje novega sveta
Arhimed je dejal: »Dajte mi trdno točko in premaknil bom svet.« Mati Terezija je našla to trdno točko v BOGU – LJUBEZNI in v ČLOVEKU – BRATU in SESTRI. Prav zato je bila in ostaja znamenje navzočnosti Božje ljubezni v našem svetu, navdih in kažipot, kako naj, kljub vsem težavam, trpljenju in današnjim izzivom živimo in delamo, da bi ustvarili novega človeka, družine in družbe z močjo vere in z navdihom resnice ter pričevanjem dejavne ljubezni, ki služi vsem.
Vse življenje in vse delo Matere Terezije sta velika novost, »čudež«. Premagala je vse meje in omejenosti naroda, rase, vere, kulture, kaste, ideologije, politike ... S tem je pokazala in dokazala, da ni nič nemogoče tistim, ki res verujejo in dejavno ljubijo. Bila je mati svetá, posebej še sveta trpljenja, bolezni in osamljenosti. Bila je in ostala mati vseh.
Brez Ljubezni – Boga je vse življenje, delo, družina, družba ... brez smisla, mračno, žalostno in temno, časno in minljivo, negotovo in prazno. Z Materjo Terezijo moramo tudi mi živeti z odprtimi očmi, da bi mogli gledati globlje in dlje, imeti moramo odprt razum, da bi druge več, širše in bolje razumeli; odprte roke za molitev in služenje, odprto srce, da bi ljubili kakor ona, najbolj nezaželene, zavržene, tiste, ki jim je življenje eno samo breme, muka, trpljenje,bolečina, nesmisel in za katere se nihče ne zmeni.
Kdor ceni in ljubi Mater Terezijo – mislim in upam, da vsi – čuti, da ni dovolj, da jo samo občuduje, ampak da jo tudi zvesto posnema. Jezus nam po Materi Tereziji znova kliče: »Pojdi in ti delaj prav tako!« (Lk 10,37).
Mati Terezija je s svojim življenjem in delom, poklicem in služenjem Bogu in človeku v ljubezni in za ljubezen tudi po »vrnitvi v Očetovo hišo« (5. septembra 1997) veličastnem pogrebu, ki je združil ves svet (13. septembra), z raznoliko dejavnostjo sester Misijonark ljubezni po vsem svetu, beatifikaciji (19. oktobra 2003), številnih čudežih napisala novo poglavje v Cerkvi, ki ga moramo brati, premišljevati, posnemati in zanj pričevati. Bila je in ostala je povsem preprosta, skromna, ponižna, izredna zgodba, napisana z močjo vere in navdihom ljubezni. Prav zaradi tega velja: kdor veruje in ljubi, dela nemogoče že sedaj in tukaj ter s tem kaže in dokazuje, da je ljubezen nesmrtna.

Mati Terezija je napisala: »Vse naše besede bodo nekoristne, če ne izvirajo iz notranjosti. (Lush Gjergji ob beatifikaciji Matere Terezije (19. oktobra 2003))

iz vsebine

Slišala sem utripe tvojega srca

Našla sem te na različnih krajih, Gospod.
Slišala sem utripe tvojega srca
v globoki tišini polja,
v mračnem tabernaklju neke prazne
katedrale,
v edinosti srca in razuma,
v skupnosti ljudi, ki te ljubijo.
Našla sem te v veselju,
kjer te iščem in te pogosto najdem.
Vedno te najdem v trpljenju.
Trpljenje je kakor glas zvona,
ki kliče božjo zaročenko k molitvi.
Gospod, našla sem te v strašni veličini
trpljenja drugih.
Videla sem te v čudovitem sprejemanju
in nedoumljivem veselju
ljudi, katerih življenje je izmučila bolečina.
Toda nisem te uspela najti
v svojih drobnih težavah
in v svojih plehkih neprijetnostih.
V svoji utrujenosti
sem nekoristno pustila, da gre mimo
drama tvojega odrešenjskega trpljenja,
toda živa radost tvojega vstajenja
je ugasnilo moje pomilovanje.
Gospod, verujem,
vendar pomagaj moji veri.
Amen.

Molitev za vsakdanje delo

O Gospod,
v čigar rokah je zdravje,
poklekujem pred teboj,
kajti vsak dober in popoln dar
mora priti od tebe.
Prosim te:
podeli spretnost mojim rokam,
jasen pogled mojemu razumu,
prijaznost in razumevanje mojemu srcu.
Daj mi iskrenosti v namenih
in moči, da bom dvignila
vsaj del bremena
teh trpečih in upajočih ljudi.
Dopusti mi, da izpolnim nalogo,
ki čaka prav mene.
Odvzemi iz mojega srca
sleherno krivdo in zavoro,
da bom tako mogla
zaupati vate z vero,
ki jo premore otrok.
Amen.

pripravlja: Marko Čuk