Poti skozi depresijo

Depresija je za mnoge poleg medicinske obravnave tudi bivanjska in duhovna preizkušnja. Anselm Grün nas vabi, da bi našli način, kako se tej bolezni približati z duhovne strani. Na pomoč pokliče svetopisemske zgodbe in z njimi vodi na pot ozdravitve. Odpira pomembna vprašanja: Kako se obnašati in kako postavljati meje? Ali je mogoče učinkovito pomagati? Pa ne samo to ... Anselmova novost pa je v tem, da sprašuje tudi o tem, kaj nam ima depresija povedati, kako in "kam" se lahko preobrazi ... Zelo pomembno je vprašanje: ali smem zaupati, da ima tudi moja depresija smisel, da me želi moja duša po tej poti usmeriti k moji lastni resnici?

iz vsebine

Pogled v Sveto pismo in duhovno tradicijo nam pokaže, da lahko tudi tam najdemo pomembne vidike o naravi depresije in o ravnanju z njo. Spodbuja nas, da si upamo resno sprejeti vso razpoložljivo medicinsko in psihološko pomoč, pa tudi duhovno obravnavanje depresije. Duhovno obravnavanje ne preskoči psihološke dimenzije. Vodi pa nas skoznjo. Vsaka bolezen ima tudi svojo duhovno plat. Depresija je vsekakor eden največjih izzivov za našo vero in našo duhovnost. Osvobaja nas iluzij o naši duhovni poti. Očiščuje našo samopodobo in našo podobo o Bogu.
Duhovna tradicija puščavskih očetov nam odpre oči za iluzijo, da bi lahko depresijo preprosto »odmolili «. Kadar religiozno pot izrabimo zgolj za bojno sredstvo proti bolezni, nas bo to vodilo še globlje v bolezen. Če pa bolezen vključimo v svojo duhovno pot, se spremeni in zelo pogosto je lahko tudi ozdravljena.
Puščavski očetje nam prepovedujejo pot duhovnih bližnjic, s katerimi bi najraje preskočili psihološke in medicinske vidike depresije. Meni je bilo srečanje s puščavskimi očeti v veliko pomoč, da sem med seboj povezal duhovne in psihološke metode. Kajti menihi v puščavi so se soočili s svojo resničnostjo in so na svoji duhovni poti vedno upoštevali tudi psihološka in medicinska znanja svojega časa. To je zame postalo izziv, da tudi danes pri ukvarjanju s telesnimi in psihičnimi obolenji upoštevam vse dimenzije. Včasih srečam ljudi, ki hočejo svojo depresijo ozdraviti zgolj duhovno, ker se nenazadnje bojijo, da bi se prepustili neki terapiji in bi tam spoznali resnico o sebi. Jezus nam pravi, da nas bo le resnica osvobodila (Jn 8,32). Potrebna je ponižnost, da se spustimo do dna depresije, se soočimo z boleznijo ter sprejmemo tudi psihološko in medicinsko pomoč, ki nam jo ponuja današnja znanost. Toda če to psihološko dimenzijo vzamemo resno, moramo vedno upoštevati tudi duhovno dimenzijo pri obravnavi depresije.
Pri tem ne gre za to, kaj bo doprineslo več pri zdravljenju: duhovna pot, zdravila ali psihoterapija. Vse tri poti skupaj lahko pomagajo depresivnemu človeku in prispevajo k njegovi ozdravitvi, pri čemer se vzajemno podpirajo in krepijo.
Sveto pismo in duhovna tradicija puščavskih očetov ter prvih cerkvenih očetov so nam pokazali možnosti zdravljenja in pomoči, s katerimi se lahko soočamo s svojo depresijo. Odločilno je, da do Boga ne moremo priti mimo depresije, ampak skoznjo. Pri tem smemo vedno tudi upati, da nas bo Bog osvobodil depresije. Toda osvoboditev se nikoli ne zgodi v smislu golega odvzema. Jezus v zgodbah o ozdravljenju bolnikom nikoli ne odvzame njihove bolezni kot nekakšen čarovnik. Nasprotno, sooči jih z boleznijo in z njihovo naravnanostjo do življenja. Lahko bi rekli: Jezus nas prisili, da si ogledamo svojo depresijo, da prepoznamo svoje življenjske vzorce, ki se izražajo v depresiji, ter predenj postavimo svojo resničnost, da bi se nas lahko dotaknil tam, kjer je v nas ključna točka ranjenosti. Če dovolimo, da se nas dotakne tam, kjer smo depresivni, lahko to spremeni našo bolezen.
Kajti narava depresije je tudi v tem, da jo skušamo skriti pred samimi seboj, pred drugimi in pred Bogom. Toda bolj kot jo skrivamo, močneje nas zalezuje. Le to, kar se odkrije, je lahko razsvetljeno in ozdravljeno. Tam, kjer dovolimo Jezusu, da se nas dotakne, in kjer imamo dovolj poguma, da sami pridemo v stik s seboj in svojo boleznijo, se lahko zgodi ozdravljenje.

S knjigo želim opogumiti bralce in bralke, da bi se soočili s svojo žalostjo, obupom in depresijo, si jih ogledali, se spravili z njimi, se povprašali o njihovem smislu ter se z depresijo predali Božji ljubezni in upanju, da bo Božja ljubezen sprostila okamenelost in s svojo lučjo razsvetlila notranjo temo. In tudi če se bo depresija spet vrnila, naj se ne počutijo kot nesposobneži, ampak naj se spravijo z njo. Če jim bo to uspelo, bodo s tem doprinesli tudi svoj delež k bolj človeškemu in usmiljenemu svetu. (Anselm Grün)

pripravlja Marko Čuk