Vsako srce potrebuje dom

V knjigi Vsako srce potrebuje dom so zbrana besedila Phila Bosmansa, duhovnega pisatelja -  belgijskega duhovnika, ki nam v svojih knjigah deli "vitamine za dušo in srce" ... (vrsto njegovih knjig smo izdali tudi pri Slomškovi založbi in založbi Ognjišče - več o Philu Bosmansu si lahko preberete na naši spletni strani, kjer so tudi predstavitve knjig)
Ta knjiga je nastala iz nagovorov, ki jih je imel Bosmans vsak mesec na radiu. Bili so zelo poslušani, tako je začel izdajati kartice z izreki in kratkimi mislimi - potem pa je razmišljanja zbral v knjigi.. Rdeča nit je sreča ljubezni, ki je sporočilo evangelija in tudi v avtorjevih sporočil. S srčno toplino nas besedila vodijo skozi letne čase, ki so hkrati časi življenja in časi duše.
Pomlad je čas, ko zemlja prejme čudovito darilo z neba - novo življenje: nebo tiho poljubi zemljo, sprašujemo se, kaj bo iz tega žoivljenja ... tisoč razlogov imamo za hvaležnost ... toda potruditi se moramo, kajti ni življenja brez bremena ... to je rojstni dan veselja, ko izpolnimo svoje srce z mirom ...
Poleti ljudje spet verjamemo v svetlobo: najlepši razgledi poplačajo tudi najdaljšo pot, v počitnicah iščemo pot k samemu sebi, mnogi dobijo krila, upajo si iti tudi proti toku in odkrivajo zaklade, ki dremljejo v njih ...
Jesen življenja je polna barve za mlado srce: to je čas za dragocene spomine, hrepenenje daje srcu krila, navdaja nas veselje do življenja, ko se spominjamo lepih dni in iščemo pot domov ... nosijo nas nevidne sile ...
Zimski čas se veseli prodora ljubezni; prihaja božič, čas ko naša srca praznujejo ...Božič posveti v temino, rojeva se življenje. angel miru prihaja nad nas, vsako srce potrebuje dom ... veselimo se in se zahvaljujemo.

iz vsebine

Živiš samo en dan: danes

Čas – v našem času blago, ki ga vedno primanjkuje.
Začne se že pri otrocih: Nimam časa!
Svet dela je kar naprej pod časovnim pritiskom,
njegova neusmiljena dogma se glasi: Čas je denar!
Celo v pokoju vlada vse drugo kot mir.
Zdi se, da čas mineva vse hitreje.
Živimo, kakor da bi bili neprestano na begu,
na begu pred današnjim dnem.
Najraje bi pobegnili. A kam?
Ostaja nam samo sedanjost.
Kaj je čas?
Razdalja med jutrom in večerom,
razdalja med zibelko in grobom.
Prostor za življenje in za užitek;
prostor za sončni vzhod;
za ptička, ki poje v zgodnjem jutru;
za cvetlico, ki cveti le en dan;
za otroka, ki se ti nasmehne;
za lepo besedo, ki ti jo kdo izreče.

Vzemi si čas, da bi bil človek.
Vzemi si čas, da bi bil dober.
Kdor ljubi, ima čas. Danes.

Kaj lepega me čaka?

Neprestano nam nekaj roji po glavi.
Niti trenutka ni, ko naši možgani ne bi bili dejavni.
Celo v sanje nam lahko sledijo skrbi:
Kaj naj naredim, če se zgodi to ali to?
Kaj bo z mojim zdravjem, z mojim delom, z mojim prijateljstvom,
z mojim zakonom, z mojimi otroki? Kaj me čaka?
Glasno odmevajo glasovi prerokov nesreče: Vse je vedno slabše.
Obstaja pa tudi zbor poklicnih optimistov,
ki si neomajno nadevajo sijoč obraz:
Brez panike, vse bo dobro. Kaj bo torej v resnici?
Veselje in žalost, oboje spada v človeško življenje.
Četudi si še tako želimo srečo in veselje,
tukaj na zemlji življenja brez trpljenja ni.
Včasih ne bi mogli vzdržati, če ne bi bilo upanja, da bo bolje,
da bodo strahovi izginili, bolečine prenehale,
da bo moč težave rešiti, da bo vse dobro.
Na to upanje se lahko uglasimo vsak dan.
Ne glejmo toliko na zlo.
Pogosteje poskušajmo odkriti dobro.
Naše razpoloženje se bo izboljšalo.
Če se bomo ozirali k neskončno dobremu,
nas čakajo čudovite stvari.

 pripravlja Marko Čuk