Košuta, miš in lišček

Zgodbe svetnikov in živali
Otroci so navadno navdušeni nad knjigami, v katerih nastopajo gozdne ali domače živali: medvedi, volkovi, jeleni, ... osli, psi, gosi, ptice, ribe ... In ko živali spregovorijo, njihove oči zažarijo. V tej knjigi so zbrane zgodbe (ne basni), ki pripovedujejo o izkušnjah prijateljstva in bratstva med svetimi možmi in ženami ter živalmi. Opisujejo odnos svetnikov (Anton Puščavnik, Anton Padovanski, Martin Porres, Egidij, Frančišek Asiški, Janez Bosko …) do živali in njihovo neizmerno ljubezen do Božjega stvarstva.
Naj vas in vaše najmlajše kratke zgodbe v knjigi Košuta, miš in lišček očarajo ter vas pospremijo k srečanju s svetniki in spoznavanju njihovih kreposti.

V knjigi Košuta, miš in lišček najdemo zgodbo o sv. Antonu, opatu in zaščitniku živali, ki pripovedujejo o svetniku, o prašičkih zdravilcih in o pujsku, ki se je spustil v pekel, da bi napravil nered. Sledi ji zgodba o sv. Karilefu in samici liščka (osatica), o nekem čudnem gnezdu, o potrpežljivem svetniku, pesmih in hvalnicah. Potem je tu zgodba sv. Martina iz Porresa, zdravnika živali, ki zna poskrbeti za odrezan rep, zmečkano tačko, zdelan uhelj, nenadno vročino ... Tu je tudi veliki zaščitnik živali sv. Frančišek Asiški, o njem v tej prvi njegovi zgodbi spregovorijo ptice, ki so zraven pri slavni pridigi. Med junaki zgodbe se pojavijo ribice, dva osla in vol. Sv. Frančišek nastopa tudi v zgodbi z volkom, ki je simbol strahu, podoba slabega, neusmiljen ... srečanje s svetnikom pa vse spremeni. Tudi zgodbo o medvedu najdemo na straneh te knjige, jezen je, lačen ... toda spet je vse drugače po srečanju s sv. Romedijem ... odslej bo na hrbtu nosil svetnika. V knjigi lahko preberemo tudi zgodbo sv. Serafina, o katerem se pogovarjajo živali ... zgodba sv. Egidija pripoveduje o velikodušni košuti, njenem mleku, lovcih, puščicah in božanju, ki premaga nasilje in krutost. Sveti Rok nastopa v zgodbi o gradu, strašni bolezni, vojni in najboljšem človekovem prijatelju ... Zgodba o sv. Riti je povezana s čebelami, ki prinašajo med za majhno punčko, sv. Farailda z zgodbo o gosi, ki je oskubljena, med oljem, soljo, žajbljem in rožmarinom - preživela ... zelo znana je tudi zgodba o ribah in sv. Antonu Padovanskem ... tu je še Antonova pripoved o lačni muli, ki zavrne svoj obrok hrane, in njenem gospodarju, ki je pravi osel. ... pa pripoved o reki, ki je ni mogoče prečkati, o skrivnostni živali, zvitem svetniku (sv. Frančišku iz Paole) in hudiču zidarju - zgodba presenečenja. ... zgodba sv. Garizima pa je že znana: kako majhen trn zaustavi močnega, strašnega leva. ... Za konec je tu še zgodba o sv. Janezu Bosku in sivčku ... (mč)

avtorja o knjigi

V zadnjih desetletjih se je pozornost do sveta narave, še posebno do živali, občutno povečala. Nastale so številne skupine in društva, ki nas vabijo k zaščiti in spoštovanju vsake oblike življenja. Njihovi opomini so vedno pogostejši in velikokrat zvenijo kot novost. Toda od nekdaj so ljudje, ki so prehodili duhovno pot, doživljali, razglašali in potrjevali skladnost, povezanost in ljubezen do vseh bitij. V krščanstvu je bila ta razsežnost vedno prisotna in je danes še bolj aktualna. To potrjuje tudi veliko dogodkov iz življenja svetnikov. Na teh straneh vam želiva ponuditi nekaj zgodb, ki pripovedujejo o izkušnjah prijateljstva in bratstva med svetniki in živalmi. Odločila sva se, da prvoosebne pripovedi zaupava živalim, bitjem, ki so zaznavala in razbirala univerzalni jezik svetnikov in zmorejo vzpostaviti preprost in neposreden stik z najmlajšimi. Med zbiranjem podatkov in kasneje med pisanjem besedila sva opazila, da je veliko zgodb prepletenih z domišljijo in čeprav temeljijo na trdnih in jasnih zgodovinskih odkritjih, se zdi, kot da bolj sodijo v svet pravljic. Zagotovo vas bodo očarale in vas pospremile k srečanju s svetniki in spoznavanju njihovega značaja, ki ga označujejo moč, zvestoba, nežnost, odločnost, iskrenost, nedolžnost in preprostost.

iz vsebine:

SVETI FRANČIŠEK ASIŠKI IN PTICE

Jaz sem golob.
Živim tu zgoraj, v zvoniku. V zvoniku, ki se dviga nad mestom Assisi.
Poznam vsako streho, vsako palačo, vsako cerkev, vsako hišo, vsako bedno kočo. Od tod nadzorujem ceste, trge, ulice.
Vidim ljudi, kako se premikajo, hodijo gor in dol. Neprenehoma gor in dol. Smešni so, zabavni, zanimivi. V meni zbujajo radovednost, a med njimi je nekdo, ki najbolj pritegne mojo pozornost.
On.
»Frančišek, Frančišek!«
Slišite? Kličejo ga. Njegov oče je. Peter Bernardone.
Peter je trgovec.
Težko je zapustiti sanje in posteljo s toplimi odejami, a glas njegovega očeta je močan, krepak. Z njim se ne razpravlja.
Frančišek se hitro spusti po dolgih kamnitih stopnicah. V trenutku vstopi v trgovino. Stranke ga že čakajo. Frančišek se sklanja, nasmiha, svetuje, prodaja. Prodaja dragoceno blago, prodaja mehke in pisane tkanine.
Zadaj za hišo ga ponosno opazuje oče.
Prepričan je: Frančišek bo postal spreten trgovec.
Ampak ali je to res zanesljivo?
Jaz sem golob, poznam vse skrivnosti tega mesta.
Od zgoraj opazujem vse stvari.
Ko nihče ne opazi, vidim Frančiška, kako naskrivaj zapusti trgovino. Vidim ga, kako teče po temnih ulicah, se vzpne na mestno obzidje. Vidim njegove oči. Sledim njegovemu pogledu, ki se dviga nad polja, gozdove, griče, ki sega daleč, ki gre vedno dlje, vedno dlje, da bi dosegel nevidno.
Kaj iščeš, Frančišek?
O čem sanjaš?
Frančišek zavzdihne. Počasi sestopa z obzidja, vrne se v trgovino.
In jaz? Jaz mu sledim.
Jaz sem sova.
Prebudim se v mraku, ko gredo vsi spat. Sem zadržana. Mir in tišino najdem ponoči. Resnici na ljubo bi bilo bolje reči sem ju našla, saj je kar nekaj časa, kar sta se mir in tišina preselila drugam. Zakaj? Ker je trušč neznosen, ko gredo iz hiše trgovčev sin in njegovi prijatelji.
Poglejte jih, tam so, zbrani okrog mize v gostilni.
Na ognju pražijo meso, pijejo vino, se smejijo, pojejo.
Vpijejo, da bo prihodnost čudovita, da bodo svet imeli v rokah. Nad glasovi vseh se dviga glas Frančiška. Pripoveduje o svojem orožju, svojem konju, svojih podvigih. Kmalu bo odšel v vojno, postal bo zavojevalec, slava
bo njegova.
In kriči in se smeji.
Potem luč v gostilni ugasne. Veselje, luč in prijatelji se izmuznejo vzdolž ulic.
Končno malo tišine!
V temi je ostal samo Frančišek. Sliši se njegovo dihanje in bitje njegovega srca. Gleda v nebo. Še nikoli se mu ni zdelo tako veliko. Na milijone zvezd trepeta, utripa, sije.
Kaj se dogaja, Frančišek? Se čutiš majhnega?
Frančišek skloni glavo in gre v noč.
In jaz? Jaz mu sledim.

(...)

Frančišek se je vrnil k svojim bratom. Bratom, ki so pogosto boječi, negotovi, omahljivi. Vrnil se je k tem bratom, ki imajo srce vedno polno vprašanj. Kam moramo iti? Kaj lahko naredimo? Kakšni moramo biti?
Frančišek išče odgovor. Obrne se. In nas vidi.
Vidi nas, ki smo mu sledili vse življenje.
Golob, sova, vrana, vrabec, lastovka, štorklja, brglez, kukavica, vodomec, stržek, taščica in sokol.
In z nami je še veliko drugih: golobice, črne vrane, sredozemski kupčarji, liščki, meniščki, grlice, šoje, srake, kljunači, sove, čuki, ščinkavci, galebi, kosi, slavčki, rjavi škarniki, gosi, jerebice, race, prepelice, kanje, škorci, fazani,
drozgi, čopasti ponirki, skobci, orli, strnadi, škrjanci.
Veliko nas je. Zelo veliko. Prekrijemo ves travnik.
Frančišek pride k nam. Hodi med nami. Ko gre mimo, nas boža s svojo kuto in nam govori: »Sestre ptice, slavite in ljubite svojega Stvarnika, saj vam je dal perje, da se lahko oblečete in letite. Iz vas je naredil posebna bitja, ki lahko svobodno letajo po zraku. Ve ne sejete, ne žanjete, pa vendar vaš Stvarnik skrbi, da vam ničesar ne manjka. Pojdite zdaj, poletite!«
In kot velik oblak se dvignemo s tal.
Hitri vzponi, nenadni spusti, kroženje, visoki poleti.
Nebo napolnimo z letenjem in petjem.
Potem se jata razdeli in vsaka od nas odide po svoji nevidni poti. Svojo hvalnico, svojo pesem ponesemo po vsej zemlji.
Zdaj ima Frančišek odgovor za svoje brate: »Pojdite po svetu praznih rok. Bodite kot one. Svobodni kot ptice.«

Vsa bitja so ustvarjena iz nežne ljubezni Očeta,
ki vsakemu dodeli svoj prostor na svetu.
Celo kratkotrajno življenje najbolj nepomembnega
bitja je predmet njegove ljubezni.
papež Frančišek: Hvaljen bodi. Okrožnica o skrbi za skupni dom, 77

pripravlja Marko Čuk