Pričevalci vstalega Kristusa

Duhovne vaje za škofe, duhovnike, redovnike in bogoslovce

Knjiga prinaša trideset premišljevanj, ki so sad devetih duhovnih vaj, ki jih je vodil "preprosti" župnik Maks Ipavec. Ognjišče jih je izdalo tudi zato, ker je avtor posamezne meditacije tako sestavil, da bi nekatera razmišljanja lahko vzeli v roke tudi laiki. Spregovori o veri (ob zgledu Abrahama), ki je potrebna ne samo posvečenim osebam, ampak slehernemu človeku. Vsak lahko pride v stisko in se mora odločiti ali za Boga ali za kaj drugega. Pripoveduje o življenju družine, človekovi sreči, smislu življenja (sv. Pavel)… Tudi razmišljanje o svetnikih je namenjeno vsem ljudem.

Razmišljanja iz knjige so ljudem blizu tudi zato, ker je Maks ves čas svoje duhovniške službe deloval na župniji od (nedeljskega) kaplana, prek župnika in dekana. Srečal se je z vsemi sloji vernikov (meščani, podeželani, tržani …). Dodobra je spoznal človeške stiske. 
Temelj vsakega razmišljanja je sicer Sveto pismo, večno živa Božja beseda, kjer so obdelana skoraj vsa človekova izkustva. upošteva cerkvene učitelje, ki so jo praktično razlagali, prinaša aktualni nauk Jezusove Cerkve in vsakdanje izkustvo dušnega pastirja, ki noče zagnati vesla iz rok ampak se izroči v molitvi zgodnji danici – Mariji, ki vodi naš čolnič življenja v večni pristan Božje ljubezni. Iz meditacij je tudi očitno, da Maks veliko bere, saj v svoja razmišljanja vpleta tudi misli pesnikov in pisateljev, domačih in tujih, ki so zelo globoko prodrli v globino človeške duše in njenih problemov.

Ob premišljevanjih z duhovnih vaj bomo bolj pozorni na svoje duhovno stanje in se nam bo z njihovo pomočjo morda lažje pogovarjati z Bogom in s samim seboj. Izdaja knjige Pričevalci vstalega Kristusa bo dosegla svoj namen, če bomo z njeno pomočjo lažje našli pot do sebe, do bližnjega in do Boga. Ta je sicer dolga, zahtevna in večkrat mučna ... vendar te po romanjih skozi pokrajine življenja pripelje najbližje k sebi, v samo kamrico tvojega srca.

več o Maksu Ipavcu, avtorju knjige in voditelju devetih duhovnih vaj v pogovoru za Ognjišče (Gost meseca) Ognjišče, 2021, leto 57, št. 10, str. 6-10.

Sveti Avguštin se je mogel dvigniti iz blata mnogih grešnih nagnjenj, ker se je po vztrajnih molitvah svoje mame Monike, po bistroumnih pridigah milanskega škofa Ambroža in po branju Svetega pisma docela odločil za dobroto, ljubezen in lepoto Boga, ki je zažarel v njegovem življenju. V Izpovedih je povsem odkril svoje nemirno srce:

»Pozno sem te vzljubil,
lepota, večno davna, večno nova,
pozno sem te vzljubil!

Vabil si in klical – in prebil si mojo gluhoto.
Bliskal in žarel si – in pregnal si mojo slepoto.
Sladko si mi dehtel in srkal sem tvoj vonj – po tebi koprnim.
Okusil sem te – in sem te lačen in žejen.
Dotaknil si se me – in zagorel sem po tvojem miru.
(Avrelij Avguštin, Izpovedi 10,27).

Naj usmiljeni Bog na duhovnih vajah prebije tudi mojo gluhoto ter prežene mojo slepoto. O, da bi tudi jaz okusil božjo bližino, ko sem duhovno lačen in žejen.
Dotakni se me, o Bog, s svojo milostjo in ljubeznijo, da bom zagorel po tvojem miru. Naj prodre vame tvoj velikonočni mir, da bom odšel v tvoj vinograd poln velikonočnega veselja in novega upanja.
Življenje je močnejše od smrti. Hočem pričevati za večno živega Jezusa iz Nazareta!

pripravlja in izbira Marko Čuk