Umetnost ozdravitve

Fabio Rosini nas v svoji novi knjigi vabi na osebno potovanje k duhovni in čustveni ozdravitvi. Svojo osebno pripoved o umetnosti ozdravitve začne z analizo poročila o krvotočni ženi iz Markovega evangelija, ki se Jezusa, vir ozdravitve, dotakne in mu po svoji ozdravitvi pove “vso resnico”. Na tem potovanju s tremi etapami – diagnostiko, ozdravitvijo in ohranjanjem zdravja – nas usmerja z vprašanji, na katera naj bi iskreno odgovorili pred Božjo usmiljeno ljubeznijo. Najbogatejši vir na poti pa je Rosinijeva življenjska zgodba – zlasti izkušnje z boleznijo, s katero se ta rimski duhovnik bori že veliko let.

Živeti zdravo pomeni ohranjati vero v besedo odrešenja, ki nam je bila oznanjena, vedno znova obrezovati svoje srce in se dotikati Kristusa, kadar nam je dana ta milost.

Rosinijeva knjiga je zelo praktičen pripomoček za očiščevanje srca, za urjenje v tišini, za poslušanje besede in za osebno pričevanje, ki more pritegniti sodobnega človeka. (Andrea Monda)

Če želimo ozdraveti, moramo najprej prepoznati bolezenske znake: zmote in strahove, zaradi katerih trpimo in povzročamo trpljenje drugim. Še bolj pomembno pa je poiskati njihove povzročitelje. Kmalu nam je tudi jasno, da so bile doslej naše terapije neučinkovite in celo škodljive in moramo – če želimo resnično ozdraveti – nehati živeti v utvarah in se zanašati samo na človeško pamet. Prepoznati moramo svoje malike (povezane z ugodjem, kopičenjem imetja, raznimi načrti, projekti, pričakovanji, tekmovalnostjo, družbenimi omrežji ...), v življenju razlikovati in ločevati dobro in slabo in zahrepeneti po ozdravitvi in osvoboditvi.

Kje se začne ozdravitev? Najprej je treba prisluhniti oznanilu o Jezusu, ki v nas vzbudi gorečo željo, da bi se ga dotaknili z vero in z njim vzpostavili osebni stik. Samo tako lahko iz njega izvabimo zdravilno moč oziroma Življenje, ki nas preraja. Naše slabosti niso nekaj, česar bi se morali znebiti, zakopati v zemljo …, ampak nekaj neprecenljivega, ker nas učijo ponižnosti in usmiljenja. Ozdravitev je nasprotje bolezenskega stanja: če smo prej zaradi hudičevih laži in prevar živeli v strahu ter obupovali nad seboj in svojo zgodovino, zdaj na svoje življenje gledamo z upanjem in hvaležnostjo. Zavedamo se Božje potrpežljivosti, usmiljenja in drugih milosti, ki so nas duhovno ozdravile. Če smo Bogu hvaležni za vse prejeto dobro, lahko ljudem povemo »vso resnico«.

Končni cilj tega potovanja pa je umetnost ohranjanja pridobljenega zdravja z zdravim načinom življenja, ki je v stalnem nadzorovanju samega sebe, prizadevanju za notranji mir in ponižnem sprejemanju svojih slabosti. Ozdravljeni bomo takrat, ko bomo na vse ljudi okoli sebe gledali z usmiljenjem in jih imeli za boljše od sebe; ko se ne bomo več imeli za nezmotljive in bomo lahko mirno priznali svoje napake; ko nas ne bo več strah zavrnitve in ne bomo več prosjačili za naklonjenost drugih, ker bomo vedeli, da je edini vir naše sreče Božja ljubezen.

Duhovno zdravje temelji na veri v odrešenje, v veselo novico, ki se je v vsakem od nas utelesila na svoj način; naša ozdravitev izvira iz luči, ki sveti v globini srca in razblinja uničujočo temo sugestij. Ta luč je Sveti Duh, ki nas odpira usmiljenju, ljubezni in zaupanju ter nas uči hoditi za Gospodom.

Knjiga Umetnost ozdravitve je povabilo na pot zdravega življenja … da bi sneli masko “dobrega kristjana” in sprejeli evangeljski izziv, ki od ljudi ne pričakuje udobne vere, ampak takšno, ki temelji na “osebnem odnosu”. Jezus se ne zadovolji s čudežem, ampak želi ozdravljeno ženo videti iz oči v oči. Na tem temelji tudi slog papeža Frančiška, ki opominja, da je bistvo krščanstva srečanje z Nekom, ki nam prihaja naproti, da bi nas objel ter tako ozdravil vseh ran; od nas pričakuje samo to, da mu svobodno in ustvarjalno odgovorimo.

pripravlja in izbira Marko Čuk