Pot do Resnice

Pričevanje muslimanke iz Bosne, ki je srečala Kristusa
Življenjska pripoved žene, ki je vse življenje iskala resnico in ljubezen ... kot nezaželena hči trgovca v otroštvu pri starših, v šoli, muslimanski verski šoli, kasneje pri fantih, možu, prijateljih itd. V otroštvu ji je mama ob vsaki napaki ponavljala, da se ne bi smela roditi! Njena mladost se je odvijala v stalnem dokazovanju vsem bližnjim, da lahko veliko naredi in da je vredna življenja; želela je, da bi bili ponosni nanjo. V osnovni in srednji šoli je bila odlična učenka... Vse zaman – začela se je vojna, postala je begunka, kot prostovoljka se je vključila v obrambo obkoljenega Sarajeva ... Po vojni – fakulteta, kariera … Z vsem, kar je počela, je hotela dokazati, da je lahko uspešna. S časom je spoznala, da svoji družini nikoli ne bo dala dovolj, da bi s tem »kupila njihovo ljubezen«. Oče je bil edini, ki je bil zares hvaležen, opozarjal jo je pred prijatelji, ki so hoteli le njen denar .. imela je dobro službo, družbo s katero sem se zabavala, v tako lagodnem življenju ni bilo prostora za Boga. Želela je ugoditi vsem, pozabila pa nase in kar naenkrat ni bila več zadovoljna s sabo ... potem se je začelo: fant, mož, napačne odločitve, vse več pravil, ki so jo spominjale na zapor, ljubezen se je ohlajala ...podiral se je njen svet ... v svojo dušo je pripeljala temo: "Življenje ni nič vredno. Zakaj ne končaš tega svojega bednega življenja? Saj te ne bo nihče pogrešal. To je edina prava rešitev, skrajšati trpljenje in zaustaviti vso svojo bol."
(...)
V triintridesetem letu življenja pa je spoznala, da je resnica Jezus Kristus. "Drugi del" knjige (Moja hoja z Bogom) je nekakšna zbirka njenih osebnih izkušenj z Bogom – lekcij, ki se jih je naučila kot vernica, ki se zaveda, da smo vsi grešniki, treba pa se je priizadevati, da bi bili čim bliže Jezusu. Nekaj lekcij je bilo kar težavnih; trdih, vzponov in padcev, nevere, razočaranja nad ljudmi, jeze. Jezus Kristus ji je zaupal službo, kjer se ukvarja z nosečnicami, ki jih je družba zavrgla. Z ženami, ki so se zaradi svoje odločitve, da ohranijo življenje pod svojim srcem, znašle na sramotilnem stebru in so se jih odrekle družine in prijatelji.

Hvaležna sem, da lahko danes ljudem z največjo gotovostjo govorim, kako lahko naš Gospod pomaga vsakomur, da tudi njegova temna preteklost zasije v Gospodovi slavi ter v blagoslov drugim. In da jim lahko sporočim, da se obrnejo na vsemogočnega Jezusa, da jim s svojo svetlobo razsvetli temo.

Nikjer v Svetem pismu ni zapisano, da bosta v življenju z Jezusom tekla med in mleko. Obstajajo preizkušnje, velike in majhne, toda moč je v Kristusu. Vem, da je On, mogočni, troedini Bog z mano. Pobere me, ko padem, briše solze, kadar jočem in uživa v moji sreči.

Zelo neposredna pripoved, ki bralca pritegne, da knjige kar ne more spustiti iz rok ... To je knjiga o številnih temnih straneh življenja, o pasteh greha, suženjstvu ljubosumja, zakonskem brodolomu, boleči praznini, padanju globlje in globlje ... preživetju na cesti ... Večkrat prav neverjetne dogodke spremljajo razmišljanja, ki so proti koncu knjige vedno svetlejša in ob srečanju z Jezusom postanejo bogate meditacije. Knjigo Pot do Resnice je vredno prebrati, po njenem pričevanju je bil posnet tudi film.

iz vsebine

"Kaj meniš storiti s svojim življenjem? Ti nisi oseba, ki se lahko živa zakoplje – vendar je situacija, v kateri si, točno takšna – ti si živa zakopana. Kako dolgo boš mrtva? Nesrečna? Kje se vidiš čez dvajset let? Nesrečna boš in mrtva. Ni pomembno telo – vendar če se pogledaš, lahko vidiš prazno dušo. Tvoje oči so mrtve. Tvoj duh je zlomljen. Ali te tvoja otroka potrebujeta takšno? Dobro premisli, kaj misliš nadalje storiti s svojim življenjem!"

Bila sem popolnoma zavržena. Ostala sem brez denarja, moja družina pa se me je odrekla. Sovražili so me, zato mi niso hoteli pomagati. Ostala sem povsem sama. To pa še ni bil konec mojih problemov.

Vi pa, vi ste vsi isti! Nihče med vami me nikoli ni imel rad! Samo izkoriščali ste me! Služila sem vam zgolj kot bankomat! Pritisneš in dobiš denar! Mojemu srcu se zlažeš, da me ljubiš in jaz ti dam vse, kar imam! Ne, tako ne bo šlo več! Tega ne zmorem več in nimam vam več kaj dati! Vse, kar mi je ostalo, je življenje, tega vam pa ne dam! Sama si ga bom vzela! Da, moje življenje tako ni vredno nič, vendar nihče več ne bo upravljal z njim ter ga uporabljal le za izpolnitev svojih sebičnih želja in potreb!«

Umrl je tvoj grešni del, da bi zaživela v slavi, kot posejano seme na polju. Da bi obrodilo bogat sad, mora seme, vstavljeno v zemljo, odmreti v obliki, v kateri je do tedaj obstajalo. Podobno se sedaj dogaja s tvojim življenjem. Staro zemeljsko življenje, polno telesnega in materialnega, zastrupljeno s sovraštvom, ponosom, oholostjo, neodpuščanjem, prevarami in lažnivimi sanjami, mora umreti, da bi se lahko rodilo pričevanje o milosti, ljubezni, ponižnosti in odpuščanju, ki so zrasli v milosti edinega pravega – nebeškega Očeta.«

Moj Gospod spremenil tudi moj pogled na vojno in na vse, kar se je zgodilo v moji domovini. S tem mi je dal edino orožje, s katerim se gradi in brani večno kraljestvo – molitev. Gospod je iz mojega srca izbrisal sovraštvo do drugih in mi podaril moč svoje ljubezni, da lahko molim za vse, še posebej za tiste, ki odločajo. Kajti če oni nimajo Božjega vodstva, potem se ve, kdo jih vodi. Odločitve pa, ki jih sprejemajo, vplivajo na vse ljudi tega sveta. Gospod, blagoslovi vse vodje tega sveta! Podari jim milost, modrost in vodstvo Svetega Duha.

Moram priznati, da sedaj, ko sem ob Kristusu in imam drugačen pogled na vso situacijo, vidim drugačno duhovno sliko. Živela sem v grehu, tako sem pristala v neposredni zvezi s Satanom. V grehu sem uživala ter mu s tem ponudila priložnost, da vstopi v moje življenje. Odnos, začet v grehu, pa četudi še tako ljubeč in strasten, ne more biti blagoslovljen. Kjer ni blagoslova, pa je prekletstvo. Občutek zavrženosti, ponižanja, manjvrednostni kompleks....

Ko vam bo težko in boste v težavah, pojdite na neko mirno in tiho mesto, spustite glavo in ne govorite z usti, temveč s srcem. Izjočite se, če vam je težko. On vse sliši in razume. Njegov jezik ni arabski ali latinski niti kak drug jezik tega sveta. Njegov jezik je jezik, s katerim ga nagovarja vaše srce. Verujte s srcem in ne z rituali in vaše molitve bodo uslišane. Edino plačilno sredstvo zanj je vaša ljubezen in vaša iskrena predaja. O tem sem gotova, saj je ravno takšna molitev v moje življenje pripeljala Jezusa Kristusa – Odrešenika. Moje srečanje z Njim je potrdilo to, kar sem verjela in govorila vse svoje življenje: Bog je ljubezen.

(...)

Hodila sem ob Njem ter poslušala razlage in lekcije iz življenja. Dobri Učitelj mi je potrpežljivo odgovarjal, pojasnjeval in razblinjal vse moje dvome, a najbolj zanimivo je bilo to, da mi ni bilo potrebno govoriti. Ves čas, ko sem se pogovarjala s svojim Jezusom, nisem spregovorila niti besede, kajti On je poslušal moje srce. To je bila prva lekcija, ki sem se je naučila o resnični veri. On posluša naše srce.

• Očetove milosti si ni mogoče zaslužiti ali prislužiti. Ni takšnega človeškega dela, ki bi bil le majhen delček tega, kar je neprecenljivo. Njegova milost in dobrohotnost sta dostopni vsem ljudem. Le ozreti se je treba okoli sebe in sprejeti blagoslov. V vsem tvojem življenju, ko si doživljala različne probleme in lepe trenutke, je bil s tabo – ne da bi ti to opazila. Ko si se vsa srečna igrala v gozdu in ko si odšla v šolo, ko si imela zakonske težave … Bila zdrava in bolna … On je bil vedno s tabo. V najtežjih trenutkih ti je brisal solze in previjal rane tvojega srca. Na tvojo pot je pošiljal ljudi, od katerih si se lahko učila in bila srečna z njimi.
• On, ki je vseprisoten v vsem in življenju vsakogar med nami, ni tujec, temveč Tisti, ki je ustvaril življenje. On želi poskrbeti za vse, želi te kot pravi Oče okrepiti, usmeriti. Vendar ti zanikaš njegov obstoj, ker tudi drugi to počnejo. Odrekaš se zaščiti in vodstvu vsemogočnega Očeta samo zato, ker želiš ustreči zahtevam in pravilom tega varljivega sveta pogube.
• Kdo si, da odločaš o tem, kdaj je življenje smiselno in kdaj ni? Ti, ki si spoznala vrednost tega istega življenja in si se odločila ohraniti tisto, ki ti je bilo zaupano, moraš vedeti, da življenje ni človekova last. Življenje in smrt sta v naših rokah – vam sta dani, ko pride čas za to, pa boste zanj odgovarjali.

Imam novo družino, brate in sestre v Jezusu Kristusu, blagoslovljenega moža in dva otroka. Imam službo v Gospodu; v življenju in molitvi zastopam nerojene ter ljudem govorim o vrednosti življenja, ki ga daje nebeški Oče. Vsak dan preživim in vsako delo naredim za njegovo slavo in za brezmejno ljubezen mojega Odrešenika, Jezusa Kristusa. Zanj, ki me tako ljubi, da me njegova ljubezen žene početi le dobra in njemu všečna dela. Na meni je, da mu vsak dan znova kažem, kako ga ljubim in kako zelo mu zaupam.

izbira in pripravlja Marko Čuk