Moj resnični božič (2)

Misli upanja za adventni in božični čas.

Potrebujemo advent, da se naučimo adventno živeti – da se iz pustolovščine adventa kaj naučimo za pustolovščino življenja. Potrebujemo konkretni praznik, potrebujemo te tedne, da se vedno znova uvajamo v takšno življenjsko držo in naravnanost. (Andrea Schwarz)

Andrea Schwarz (1955) je nemška socialna pedagoginja, zaposlena kot svetovalka, dejavna tudi pri pastoralni službi škofije Osnabruck, je iskana predavateljica in predvsem plodna pisateljica. Po vsem svetu jo poznajo po njenih knjigah z duhovno vsebino in je trenutno ena najbolj branih avtoric duhovne literature. V pričujoči knjigi Moj resnični božič nas vodi skozi adventni in božični čas do svetih treh kraljev. Ker je božič čisto poseben praznik in ima v resnici malo skupnega s stresnimi nakupi, bitko za parkirne prostore ... z romantičnim razpoloženjem, ki ga pričarajo osvetljene mestne ulice ... pesmi ki prihajajo iz zvočnikov ...Resnični božič je v resnici veliko več. Je Bog, ki stopa k človeku. K vsakemu človeku, saj Jezus ne dela izjem. (...)

Končuje se november, mesec ko se mešajo različna melanholična občutja: malo žalosti, manj svetlobe, krajši dnevi ... več sivine. Toda ti novembrski dnevi imajo posebno nalogo - so nekakšna lekcija za življenje (ki niso vedno lepe, ljubke in prijetne, saj v življenju ne sije vedno sonce. Tu so žalost, strah, osamljenost, bolezen in smrt. Te lekcije se moramo naučiti - kdo se je ne nauči, obsedi, ne napreduje ...

Potrebujemo temo in žalost, da zrastemo.

Temne ćase svojega življenja doživljamo kot neprijetne - in takoj jih razumemo kot krizo. Toda ti časi so nujne faze življenja, v katerih je treba nekaj predelati, v katerih mora v nas nekaj zrasti in dozoreti. (...) Temni časi so namreč prehod iz enega v drugo. Nočejo nam povedati, da "nič ne gre", ampak nam govorijo da "tako ne gre več in se začenja nekaj novega". November nam pokaže časnost vsega, kar je zemeljsko in nas usmerja v to, kar je edino pomembno. Vse zemeljsko mine, je samo začasno. Kaj pa je to, kar ostane? Kaj nas vodi  skiozi vse vzpone in padce življenja?

November razgali vse, kar naša družba, reklame in TV pogosto prikazujejo kot sila pomembno. Vse to pa je minljivo. In prav november nas sooča z minljivostjo življenja, usmerja k Bogu: sporočilo naše vere lahko svojo svetlobo resnično izžareva šele na tako temnem ozadju.

Usmiljenje Boga, ki svojemu sinu nu prizanesel s temo - ne s solzami, trpljenjem, celo s smrtjo ne - za vse tiste, ki iščejo samo sončne dni, verjetno ne pomeni veliko. Kdor pa sprejme november, ker sprejema resnično življenje, zna Božje usmiljenje prav ceniti. In šele tako dobijo sveče adventnega venca svoj smisel.

Prižgari svečo v temi - in pustiti, da ta svetloba raste - ker nam Bog naše teme ne odvzame, ampak pride sam k nam. (se nadaljuje)

pripravlja in izbira Marko Čuk