20. avgust


LETA 1683 ROJEN JERNEJ BASAR

20 08 1683-Jernej-BasarJEZUITSKI PRIDIGAR († 1738)

Doma iz Škofje loke, filozofijo in teologijo je študiral na Dunaju, postal škofijski duhovnik, kasneje pa vstopil k jezuitom. Slovel je kot odličen pridigar v jezuitskih kolegijih v Trstu, Gorici, Celovcu in od leta 1726 dalje do smrti v Ljubljani. Zelo znan pa je bil tudi drugod po Evropi. Pripravil je tudi knjigo svojih pridig (Pridige iz bukvic, imenovanih Exercitia svetega očeta Ignacija, zložene na vsako nedelo čez lejtu 1734), ki so bile namenjene voditeljem duhovnih vaj, v njih pa je nekoliko več strogosti kot pri Svetokriškem in Rogeriju, ki sta bila nekako njegova sodobnika.

 

LETA 1728 UMRL P. ROGERIJ LJUBLJANSKI

20 08 1728-pater-RogerijMIHAEL KRAMER, KAPUCINSKI PRIDIGAR IN NABOŽNI PISATELJ (* 1667)

Odličen govornik, ki je v svoji zbirki pridig Palmarium Empyreum (Zmagovita nebesa) navaja petdelno zgradbo pridige (uvodna napoved teme, utemeljevanje, dokazovanje, sklep) in po tej shemi so tudi urejene vse njegove pridige. V pridige je vnašal zglede in zgodbe iz tujih pridigarskih priročnikov. Slog je bil seveda baročen, bogat s primerami in simboli. Omenjena zbirka pridig o svetnikih (126) je izšla po njegovi smrti.

 

LETA 1863 ROJEN FRANC AVSEC

20 08 1863-Franc-AvsecDUHOVNIK, umetnostni zgodovinar, RESTAVRATOR († 1943)

Po gimnaziji v Novem mestu in študiju teologije je bil posvečen in bil kaplan po raznih krajih in se navduševal za cerkveno umetnost in konservatorstvo. Kot župnik je kasneje deloval v V. Brusnicah v Podkumu in do smrti v Lescah in povsod je delal z velikim občutkom za umetnost, študiral stavbno zgodovino, popisoval in meril zgodovinske stavbe in cerkve (ljubljansko in zagrebško stolnico, cerkev v Gornjem Gradu ... ) Bil je tudi član Deželnega konservatorskega urada za Kranjsko in nato Spomeniškega urada za Slovenijo in v času svojega življenja je pripravil in zbral veliko zelo dragocenega gradiva.

 

LETA 1884 ROJEN RUDOLF BULTMANN

20 08 1884-Rudolf-BultmannNEMŠKI TEOLOG, PROTESTANTSKI BIBLICIST († 1976)

Po študiju na nemških univerzah je delal kot profesor za Novo zavezo v Marburgu. Svoje življenje je posvetil biblični eksegezi (razlaganju Svetega pisma) in svoje področje je dobro poznal. V skladu s teženji tedanjega časa pa ga je želel čimbolj približati znanstveno-kritičnemu človeku svojega časa. Tako je nastala njegova slavna teorija o demitologizaciji svetopisemskih besedil. Gre za poskus razumevanja svetopisemske vsebine brez njenih mitičnih okvirov.

 

LETA 1893 ROJENA BREDA ŠČEK

20 08 1893-Breda-ScekUČITELJICA IN SKLADATELJICA († 1968)

Rojena v Trstu, po selitvi družine v Gorico pa je tam končala učiteljišče, ob poučevanju v Števerjanu, Štandrežu ... je študirala še klavir in kompozicijo na tržaškem konservatoriju in leta 1930 na glasbenem liceju v Bologni diplomirala iz solopetja. Delovala je v okviru Pevskega in glasbenega društva v Gorici in se pri skladateljskem delu omejila predvsem na zborovsko glasbo in samospeve, imela je čut za vodenje glasu in tudi precejšnjo mero izvirne ustvarjalnosti, pa tudi povezanost s širšimi glasbenimi tokovi. Napisala je več kot 650 skladb, med temi dve kantati in zbirko klavirskih del in več priredb ljudskih pesmi. Nekaj časa je živela tudi pri bratu Virgilu (duhovniku, narodnem buditelju in kulturnem delavcu) v Avberju, kjer je tudi pokopana.

 

LETA 1901 ROJEN SALVATORE QUASIMODO

20 08 1901-Salvatore-QuasimodoITALIJANSKI LIRIČNI PESNIK, NOBELOVEC († 1968)

Sin železniškega uradnika s Sicilije, je želel postati gradbeni inženir. Po končani tehnični šoli pa je v Rimu ob gradbeništvu študiral tudi jezike in doktoriral iz italijanske književnosti. Proti koncu prve svetovne vojne je začel pisati pesmi, svojo prvo zbirko pa izdal leta 1930 (Voda in zemlja). V njih je opeval svojo Sicilijo, njeno čudovito naravo, morje ... Kasneje se je usmeril v socialno problematiko in se naslonil na klasično, latinsko in grško poezijo. Za zadnje pesniške zbirke in številne prevode dobil tudi nobelovo nagrado (1959).

 

LETA 1908 UMRL GUSTAV IPAVEC

20 08 1908-Gustav-IpavecSKLADATELJ IN ZDRAVNIK IZ RODBINE SKLADATELJEV IPAVCEV († 1831)

Rodbina Ipavcev iz Šentjurja pri Celju, katere korenine segajo v Belo Krajino, je slovenski glasbi "podarila" štiri skladatelje, ki so bili po poklicu vsi zdravniki. Gustav je nasledil svojega očeta Frana kot očesni zdravnik, bil pa je tudi nad trideset let župan v svojem rojstnem kraju. Ob vsem delu je našel čas za glasbo. Skladal je predvsem za zbore. Po letu 1861, ko so na Slovenskem zaživele čitalnice in se je prebujala slovenska narodna zavest, je prireditve s svojimi skladbami bogatil tudi Gustav Ipavec. Še danes so priljubljene njegove pesmi Kje so moje rožice, Pobratimija, zlasti pa narodno prebudna Slovenec sem.

... več o njem in rodbini Ipavec preberite v rubriki obletnica meseca 12_1993

 

LETA 1910 ODPRLI HOTEL PALACE

20 08 1910-odprt-hotel-PalaceEden najlepših hotelov ob Jadranskem morju je imel 175 sob, veliko jedilnico in večnamensko dvorano, teraso in bralne salone. Pred njim je bilo peščeno kopališče z dvesto kabinami.. Hotel je bil z zdraviliškim delom, bazenom in blatnimi kopelmi povezan s hodnikom. Skozi Portorož je takrat do Pirana in Lucije vozil trolejbus (breztirnični tramvaj, prvi na Balkanu), leta 1912 pa je začel voziti tramvaj.

 

LETA 1914 UMRL SV. PIJ X.

20 08 1914-papez-PijX(Giuseppe SARTO) PAPEŽ, KI MU JE VOJNA STRLA SRCE (* 1835)

Papež sv. Pij X. je šel v zgodovino kot "evharistični papež" zaradi svojih dveh pomembnih odlokov: o pogostnem prejemanju obhajila in o zgodnjem prvem obhajilu otrok. Silno ga je prizadel začetek prve svetovne vojne julija 1914. Vojna mu je dobesedno strla srce, ki je prenehalo biti na današnji dan.

 

LETA 1933 ODPRLI PRVO NAŠE LETALIŠČE

20 08 1933-letalisce-LJ-PoljeZA JAVNI ZRAČNI PROMET v POLJU PRI LJUBLJANI

Po prvi svetovni vojni je bilo najprej ustanovljeno jugoslovansko podjetje za zračni promet Aeroput, prva redna proga je bila med Zagrebom in Beogradom, v Sloveniji pa so za potniški promet uporabljali vojaško in športno letališče v Šiški. Z odprtjem letališča v Polju, pa je stekel letalski promet do Zagreba in Beograda, že naslednje leto pa tudi do Celovca in na Dunaj. Po drugi vojni so ga nekoliko modernizirali in ga uporabljali vse do leta 1964, ko so odprli letališče na Brniku.

pripravlja Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Če bi danes prišel med nas? / Ne! Pomota! / Danes prišel si med nas: / Družini prinašaš vstajenje.

(Pavle Jakop)
Sreda, 28. September 2022
Na vrh