05. Velika množica za 'mali' jubilej

5. romanje: 18. avgusta 1973

Peto romanje – mali jubilej! Najlepša 'proslava' je bila izredna udeležba: na trgu pred svetiščem Marije Pomagaj na Brezjah se je 19. avgusta 1973 zbralo blizu 7.000 romarjev. 'Oče urednik', ki je za Ognjišče zabeležil nekaj vtisov, je med drugim zapisal, da je bilo to 'do sedaj največje srečanje bolnikov na naši največji božji poti. Predvsem gre vsa zahvala župnikom in kaplanom, ki so se za to romanje zavzeli in organizirali v svojih župnijah romanje bolnikov, invalidov in ostarelih z avtobusi. Vseh avtobusov je bilo nad 40, da ne štejemo kombijev z osmimi sedeži. Na parkirnih prostorih in na pokošenih travnikih, je bilo več kot tisoč osebnih vozil in kombijev. Tisti, ki so na vozilih imeli poseben kartonček z oznako našega romanja, niso plačali parkirne takse, kot nam je turistična organizacija, ki skrbi za parkirni prostor, prijazno dovolila (kot že leto prej). Mnogi duhovniki so spremljali svoje bolnike: po prijavah je bilo takih okrog 60, v resnici pa veliko več. Tako so vsi, ki so želeli opraviti spoved, prišli hitro na vrsto.

Romanje je vodil slovenski metropolit, ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik. Med mašo je imel za romarje govor o krščanskem gledanju na trpljenje. Čeprav je sonce močno grelo, so romarji vztrajali na svojih mestih. Najbolj iznajdljivi so prinesli s seboj dežnike, ki so jim služili kot senčniki. S pomočniki–prostovoljci smo od vsepovsod navozili 1150 sedežev. Med mašo so duhovniki razdelili 2.500 obhajil. Po maši je bila že tradicionalna procesija z Najsvetejšim in blagoslov bolnikov. Težje bolnike so spremljevalci po maši peljali v cerkev, pred Marijin oltar na kratek obisk. Mnogi bolniki so bili do solz ganjeni in tudi mi zdravi smo čutili, kako sami postajamo srečni, če pomagamo tistim, ki so najbolj potrebni naše pomoči.«

Zbranim invalidom in bolnikom je v imenu romarjev–trpinov po darovanju spregovorila invalidka Tilda Pajk iz Gorenje vasi pri Šmarjeških Toplicah.

»Dragi romarji in romarice! Dovolite, da v imenu invalidov in bolnikov spregovorim nekaj besed na tem našem romanju, ki je za nas veliko srečanje z Bogom, z Marijo ter z brati in sestrami v Kristusu. Vsako romanje nam je tudi neki smerokaz ob naši težko preizkušani življenjski poti. Iz teh romanj in Poštnega predala dobrote je vzklilo tudi naše že dobro razgibano Bratstvo bolnikov.

Nemogoče je opisati današnje veselje te velike množice trpečih in nebogljenih božjih otrok, ki smo se ob pomoči mnogih dobrotnikov danes zbrali z vseh strani Slovenije k našemu narodnemu svetišču – k Mariji Pomagaj, ki izžareva toliko miline in materinske ljubezni, s katero danes še posebej objema nas.

Zbrali smo se ob daritvenem oltarju, da združeni z Jezusom in Marijo tudi mi darujemo Bogu svoje trpljenje in vse svoje življenje s klici in prošnjami za pomoč, da bi mogli vsak dan vdano sprejeti svoj križ in hoditi za Jezusom. Te milosti prosimo tudi za vse naše sotrpeče iz naše ožje in širše domovine, ki jih danes ni tukaj.

Dalje se zahvalimo Bogu in Mariji za vse prejete dobrote in tudi za križ ter za to današnje lepo doživetje, ki nam bo v prihodnjih dneh pogosto za duhovno spodbudo. V imenu vseh se zahvaljujem vam, gospod nadškof, za vašo pozornost in vodstvo romanja. Enako iskrena hvala tudi vam, oče urednik, ki se toliko trudite in žrtvujete za nas. Enako hvala tudi vsem drugim, ki kakorkoli sodelujete pri tem našem nepozabnem romanju! Bog ve za vso vašo požrtvovalnost in On naj vas nagradi s svojimi bogatimi darovi!

Bog z vami in Mati Marija Pomagaj!«

... se nadaljuje

pripravlja Marko Čuk