Farno ognjišče - prva številka 1965

18. april 1965, velika noč:
izide prva številka Farnega Ognjišča, glasila župnij Koper in Postojna

ZAMISEL

1965 oce urednik Velikokrat me sprašujejo, kako smo prišli na zamisel, da bi izdajali Ognjišče. Stvar je bila zelo preprosta. Kot postojnski župnik sem se večkrat srečeval s prijateljem Bojanom Ravbarjem, tedaj kaplanom v Kopru, sedaj (1975) koprskim župnikom. V skupnem iskanju pastoralnih sredstev je prišla na dan tudi zamisel, da bi se prek tiska bolj približali zlasti mladim. Sklenila sva, da za veliko noč 1965 izide prva številka 'Farnega ognjišča', glasila župnij Koper in Postojna, ki pa je bilo že od vsega začetka zasnovano kòt pravi časopis, namenjen predvsem mladim. Nihče takrat ni mislil na list, ki bo dosegel večje naklade. K sreči je bil ravno to leto Postojni kot nedeljski kaplan dodeljen Silvester Čuk, vešč v pisanju in dober risar. Župniji sta si razdelili delo. Koper naj bi poskrbel pretežno za razmnoževanje in mladina v Kopru se je z velikim navdušenjem lotila tega dela, seveda ob podpori nekaterih starejših 'izkušenih' vernikov. Delalo se je udarniško in velikokrat ponoči. Postojnska 'redakcija' je skrbela v glavnem za besedilo, tipkanje matric in risbe in seveda razpečavanje svojega števila izvodov. Vse je pri delu vodila ljubezen, zato je njihovo prizadevanje rodilo nepričakovano bogate sadove. "Verniki so z začudenjem pa tudi z veseljem vzeli v roke listič (imel je 28 strani formata 13 x 20 cm), ki se je samopostrežno ponujal na vhodih obeh župnijskih cerkva. Cena ni bila določena, prepuščena je bila dobremu srcu bralcev. List se je hitro priljubil in kmalu je 'zašel' tudi v druge kraje Slovenije, ker sta tako Koper kot Postojna turistični mesti." Prvo leto je v ciklostilni tehniki izšlo šest številk.
(Franc Bole 1975 – ob 10-letnici)

Ovira za srečo je, če si obetamo preveč sreče (Bernard Fontenelle)
Namesto da bi tožil, ker ima vrtnica trn, se veselim, da so med trni vzcvetele rože. (J. Joubert)
Predno boš izrekel sodbo o svojem bližnjem, obuj njegove čevlje (kitajski pregovor)
Iskre iz prve številke

IDEJNA ZASNOVA

Uradna listina, poslana sekretariatu za informacije pri Izvršnem svetu SRS, takole povzema idejno zasnovo Ognjišča: "Ognjišče je verski mesečnik, ki ga izdajajo slovenski škofje. Namenjen je obveščanju in oblikovanju mladine in tistim, ki se za mladinska vprašanja zanimajo. Predmet obravnave so verske in nravne resnice, kakor jih uči katoliška Cerkev, podane v obliki, ki je 'mladini primerna'. V skladu s katehetskim pravilnikom ter drugimi koncilskimi in pokoncilskimi listinami obravnava tudi dejstva in dogodke iz vsakdanjega življenja, za katere upravičeno sodimo, da morejo tako ali drugače vplivati na versko in nravno vzgojo mladine. Del prostora posveča tudi zdravemu razvedrilu, ki ima važno vlogo v vzgoji za življenje mladih. Temeljna izhodišča uredniške usmerjenosti so potrebe sodobnega nravnega in verskega oblikovanja. Pri tem se uredništvo opira na koncilske in pokoncilske listine in na našo stvarnost. Uredništvo izhaja iz zasnove odprtosti z močnim poudarkom na sodelovanju mladih bralcev ter tistih duhovnikov in laikov, ki sodelujejo pri verskem in nravnem oblikovanju mladine. Uredništvo pri svojem delu uporablja vse možnosti, ki jih daje udobno časnikarstvo za tovrstne liste, tako v vsebinskem, kakor tudi v 'tehničnem pogledu'."

ROJSTVO

1965 01 prva stevilka Verniki župnij Koper in Postojna so 18. aprila 1965 - na veliko noč - ob izhodu iz cerkve dobili svojevrsten 'pirh': prvo številko 'Farnega ognjišča', ciklostilno razmnoženega glasila teh dveh župnij in sicer Postojne in Kopra. Tudi naklada je bila temu primerna, in sicer 800 izvodov za Postojno in 500 za Koper, skupno torej 1300 izvodov.

Ljudje so ta zvežček, ki za oko ni bil posebno prikupen, zaradi njegove vsebine, predvsem pa njegovega poslanstva: ljudi obeh župnij čim tesneje povezati med seboj in z Bogom, takoj vzljubili. Nekaj številk je bilo na razpolago v cerkvi tako v Kopru kot v Postojni, ki sta turistični mesti. Marsikateri turist je stopil tudi v cerkev in tako je Farno ognjišče prestopilo župnijske meje ...

Njegovima ustanoviteljima - takratnemu postojnskemu župniku Francu Boletu in tedanjemu koprskemu kaplanu Bojanu Ravbarju - pa tudi vsem, ki so na to skromno 'ognjišče' devali prva polena, se še sanjalo ni, da se bo iz Farnega ognjišča razvil slovenski mladinski verski mesečnik Ognjišče. Če primerjava ne bi zvenela preveč domišljavo, bi rast našega lista primerjali gorčičnemu semenu iz evangelija. Iz tega skromnega lističa z naklado 1.300 izvodov se je razvil slovenski mladinski verski mesečnik 'Ognjišče', katerega naklada je ob njegovi 20-letnici znašala 102.000 izvodov vsak mesec. Njegovo rast so narekovale potrebe v slovenski Cerkvi po koncilu.

Navadno gre prva številka novega časopisa v svet z veliko reklamo in v veliki nakladi, da tako opozori nase in vzbudi zanimanje bralcev. Pot Ognjišča v svet je bila povsem drugačna. Nismo imeli možnosti, da bi sprožili mogočen val reklame, niti sredstev, da bi se prva številka dostojno predstavila in tiskala v visoki nakladi.

PRELISTAJ PRVO ŠTEVILKO OGNJIŠČAI

VSEBINSKA ZASNOVA

Če je Louisa Pasteurja kdo vprašal za skrivnost tolikih odkritij, je vedno pokazal na klečalnik, ki ga je imel v kotu znamenitega laboratorija: »Jaz sem učenček, ki ga Bog prime za roko, da bi odkril katero izmed neštetih skrivnosti, ki jih je on položil v naravo.« (Ti, ki iščeš ... ti ki dvomiš)

Prve številke Ognjišča so bile dokaj skromne, na zunaj kar se da preproste: na ciklostil razmnožen zvežčič formata 13 x 20 cm, ki je imel 28 strani. Na naslovni strani je bil nad "imenom in priimkom" lističa križ, ki se je dvigal iznad plamena. Ta plamen je postal "zaščitni znak", ki smo mu ostali zvesti do današnjih dni, saj ta plamen govori o poslanstvu, ki si ga je listič zadal od vsega začetka: ljudem hoče posredovati svetlobo evangeljske resnice in toplino Božje ljubezni. Podobno kot so v spočetega otroka, ki raste pod materinim srcem, položene že vse lastnosti njegove človeške narave in enkratne osebnosti, je tudi Farno ognjišče že imelo "osebnostne poteze", od katerih so se mnoge ohranile do danes: začelo se je s pismom meseca, ki naj bi nadomeščalo uvodnik, prinašalo je aktualne članke iz verskega življenja, na poljuden način je predstavljalo velike osebnosti, prinašalo je sodobne molitve, "iskre" za premišljevanje, zgodbe, podlistek (ljubko povest Marcelino kruh in vino). Le nekaj strani na koncu je bilo posvečenih župnijskim dogodkom in te strani so bile posebne v postojnski (800 izvodov) in koprski (500) izdaji. Glede plačila je bilo priporočeno, naj za list da vsakdo po svojih močeh: kdor ima več denarja, lahko plača tudi za tiste, posebej mlade, ki imajo bolj plitve žepe. Važno je, da list pride v roke bralcev. "Širite ga in še drugim ga priporočajte. Naj gre tja, kamor ne more naša živa beseda!"

PRVI ŠTEVILKI NA POT

1965 prva stevilka str19 "Cerkev je bila prva, ki je tisku dala veliko moč. Prve tiskane vrstice, prve tiskane knjige in prvi časopisi so plod neutrudnega dela Cerkve. Na to smo ponosni. Danes ima svoj list tako rekoč že vsak športni klub, vsaka večja tovarna, vsaka večja skupnost. Končno je tudi naša župnija skupaj s koprsko začela izdajati svoj list. Po zunanjosti je skromen, kakor so skromna sredstva, s katerimi razpolagamo. Zato pa želimo, da bi bil vsebinsko čim bolj bogat. V njem boste našli tako potrebno duhovno hrano. Naša fara hoče iti v korak s časom, zato se (starejši verniki) ne pohujšujte, če bo obleka in vsebina našega lista skušala biti moderna. Tudi Božji Učitelj bi bil v našem času kar se le da moderen. Oznanjamo njegovo resnico, ki je vedno moderna. Listič bo skušal modernim ljudem naše župnije dajati odgovore na pereča vprašanja, ki jih mučijo. Predvsem se bo oziral na potrebe mladih, ki je njihova vera in njihovo življenje v največji nevarnosti."

glavni urednik Franc Bole v prvi številki (Na pot v postojnsko župnijo):

Popolne sreče na tem svetu ni. To velja za danes, za petdeset let nazaj in za petdeset let naprej, za vse čase. Zate in za tiste, ki nimajo vere, še bolj.
Drugič: Ne zamenjuj trenutnega nerazpoloženja ali razočaranja s pojmom biti nesrečna. Vsi moramo prenašati take trenutke,vprašanje je le, kakšno važnost jim daš. Tukaj vidiš,kako prav ti pride krščansko načelo premagovanja.
Tretjič: zadovoljni bodimo s tem, kar imamo. Nešteti imajo mnogo mnogo manj.
Četrtič: najbolj te bo osrečilo to, kar žrtvuješ za druge. Poskusi biti z domačimi in vsemi prijazna in uslužna. Ko je treba doma kaj pospraviti ali narediti, se ti zdi, da si nesrečna, če ti tisto delo ni všeč. Ko se ga pa lotiš in ga narediš, si zadovoljna.
Naposled: resnično nesrečna bi bila samo takrat, ko bi iskala srečo v trenutnih užitkih, ker bi bila podobna pijancu, ki je srečen samo kadar je omotičen.
Ali bi bilo tvoje življenje še vredno življenja? Veseli se vsega, kar je v življenju lepega, ker ti vse to daje Bog tvoj nebeški Oče, ki te ljubi. Ne pozabi pa, da Bog od tebe zahteva tudi žrtve, da izpolniš zapoved: »Ljubi Boga in svojega bližnjega ...«
Jezus je dobro poznal človeško dušo in nam je dal edino trdna načela za našo srečo.
Spolnjuj jih!
VESELI SE ŽIVLJENJA, KAJTI KRISTUS JE VSTAL, SAJ JE REKEL: »IN ZOPET ME BOSTE VIDELI IN RAZVESELILO SE BO VAŠE SRCE IN VAŠEGA VESELJA VAM NIHČE NE BO VZEL!«
(Franc Bole v odgovoru na pismo meseca)

VSEBINA PRVE ŠTEVILKE

- uvodnik Kristusova luč spodbuja k optimizmu (prižgimo svojo svečo ob velikonočni sveči, ki nikoli ne bo ugasnila)

- v Pismu meseca Roza pripoveduje, kako ni srečna, kljub temu, da ima vse, tudi vero, zavida pa drugim dekletom, ki si lahko privoščijo vse, tudi greh.

- rubrika Živo bogoslužje spregovori o optimizmu v bogoslužju: z izrazi upanje, veselje, zmaga ...tudi bogoslužje kristjana navdaja z optimizmom, prav tako so vir optimizma zakramenti – maša je ognjišče veselja in optimizma

- začenja se prvi podlistek Marcelino, povest španskega pisatelja Sancheza, o najdenčku Marcelinu, ki je bila posneta tudi na filmski trak ...

- objavljene Iskre tudi spodbujajo k optimizmu: zahvali se Bogu za srečo, ki jo imaš in ne išči le temne sence na stvareh ...

- rubrika Ti, ki iščeš ... ti, ki dvomiš prinaša zgodbo francoskega mikrobiologa in kemika Louisa Pasteurja

- zanimivo pismo petnajstletnega Japonca Masaa, ki ni poznal očeta, odkriva pa vero in Boga Očeta, vir veselja

- objavljena je tudi molitev za mame in gospodinje, pesem (Bratska molitev)

- na koncu pa še Ognjišču na pot: V Farnem ognjišču boste našli odgovore na svoje dvome in vprašanja, članke za poglobitev svoje vere, iskrice za premišljevanje, vesti iz verskega življenja in še ... in še oznanila za postojnsko in koprsko župnijo ...

... toliko vsebine na samo 28 straneh

pripravlja Marko Čuk