Farno ognjišče - junij 1965

POSTOJNA – KOPER, 27. maja 1965

IZ UREDNIŠTVA

PRVA ŠTEVILKA našega 'FARNEGA OGNJIŠČA' je bila toplo sprejeta, Vsa naklada je pošla«, le za izjemne primere smo prihranili nekaj izvodov.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas razumeli in ste nas tudi finančno podprli. Edino z vašo pomočjo lahko z delom nadaljujemo in list celo izboljšamo.

Ponovno vas vabimo k sodelovanju. Pošljite svoje pripombe, želje, prispevke, po pošti ali pa jih dajte v nabiralnik. To je NAŠ SKUPNI LIST!

Priporočamo vam da številke zbirate in jih hranite. Čez kakšno leto bodo mnogo bolj zanimive, kot si mislite, zlasti za radi naše farne kronike in seveda tudi zaradi člankov. Naš list vam bo obujal lepe spomine!

Radi posodite list tudi drugim. Radi se o njem pogovorite. S tem boste morda zdramili tudi koga, ki je njegova vera že precej 'zarjavela'.

Bog daj, da bi bili vedno bolj prava družina božjih otrok. Ta list naj bo še ena družinska vez ki nas spaja.

vaši duhovniki

PISMO TEGA MESECA

Moj fant je brez vere, ali se lahko poročiva?

Oče urednik! Stara sem 19 let. Imam fanta. V začetku sva bila samo dobra znanca, potem mi je začel pisati. Sedaj pravi, da brez mene ne more živeti. Je resen in dostojen fant. Všeč mi je in mislim, da ja danes tako resnih fantov malo. Samo brez vere je in tudi meni pravi, da vera nima nobenega pomena, ker je s smrtjo vsega konec. Od svojega verskega prepričanja ne odstopim, njega pa tudi ne morem pustiti. Morda bi najin zakon kljub temu bil srečen? Prosim, oče, svetujte mi!

dekle v dvomih

Skoraj vsa dekleta že po naravi išćejo svojo »simpatijo«. Do tukaj je vse v redu – če imajo seveda primerna leta in če mislijo resno (edino to je za resna krščanska dekleta primerno in pošteno!). Vprašanje vere je, žal največkrat zadnje, kar jih pri fantu zanima.
Ali je za srečen zakon dovolj, če se fant in dekle ljubita? Kot pri vsakem človekovem važnem dejanju, mora tudi tukaj spregovoriti razum. Tako nam svetuje žalostna izkušnja tolikih nesrečnih zakonov.
Vsaka dekle mora imeti pred seboj jasno sliko svoje bodoče družine. Sama naj skuša postati taka, kot si zamišlja vzorno mamo, ljubezniva, požrtvovalna, globoko pobožna (ne pobožnjaška!) ... Kakšen bo idealen mož, oče njenih otrok? Je mar to odvisno od nje? Seveda! Kako?
1. Izbrati si mora takega fanta, ki bo vsaj v glavnem odgovarjal njenemu idealu.
2. Vsaka dekle lahko na fanta veliko vpliva, če hoče, če zna (če ima trden in plemenit značaj) in če se res razumeta. Ta vpliv se bo nadaljeval pozneje v zakonu.
Sodoben primer: Veronika Rocky, žena filmskega zvezdnika Garyja Cooperja. S svojim vzornim življenjem, ljubeznijo in potrpežljivostjo in ne na zadnjem mestu z molitvijo je vplivala na moža, da je postal globoko veren katoličan.
Mar smemo pričakovati, da bosta v zakonu srečna dva, ki se ne strinjata v tako važni življenjski zadevi kot je vera? S tem, da si verna imaš jasno stališče do vseh važnih življenjskih vprašanj. Kako boš v takem zakonu vršila svoje verske dolžnosti? Kaj bo z nedeljsko mašo, molitvijo v družini, s krščansko vzgojo otrok? Če ti fant obljublja, da te pri vsem tem ne bo oviral, vprašaj poročene žene, kaj vse so jim možje (takrat fantje) pred poroko obljubljali. Pa že s tem, da mož s svojo besedo in zgledom verske vzgoje v družini ne podpira, tak zakon ni več idealen.
Bi bila srečna, če bi tvoji otroci prezirali to, kar je tebi sveto? (Dokler bodo majhni, te bodo morda še poslušali, pozneje pa vedno manj; ko bodo videli, da oče govori in dela drugače.)
Če se hočeta zakonca medsebojno podpirati – kar je poleg otrok glavni namen zakona – morata biti kakor ena duša: imeti moratra enak pogled na svet. Bolje biti neporočena kot slabo poročena!
Če je fant vero zanemaril (zaradi slabe družbe, vzgoje), naj ga dekle s svojo resno in živo pobožnostjo spet pridobi za vero in to PRED POROKO!
Če fant nima vere, pa je resen in plemenit, si lahko postaviš cilj: če ga bom s svojo globoko vero spreobrnila, lahko mislim na zakon. Če pa fant tvojemu verskemu prepričanju nasprotuje, ni kaj upati.
Pri vsakem vernem dekletu mora biti vprašanje vere pri izviri življenjskega sopotnika prvo. Postavi naj ga takoj, ko se začneta 'meniti' in ne šele, ko gredo pisat oklice. Važno je za srečo vse življenje in – za večno življenje!

OSEL - NAŠ BRAT

Naš Gospod in Učitelj nas zmeraj uči, da je v njegovi službi potrebna predvsem ponižnost. Ne tista narejena, ki ji pravimo 'grbava' nekoč priredili veličasten sprejem. Odgovoril jim je takole: »Sprejema, ki ste mi ga pripravili, ne jemljem zase, ampak za Kristusa, ki mu je dejansko namenjen. Kristus je samo enkrat doživel javno zmagoslavje: na cvetno nedeljo. Rože, ki jih je množica metala na božjega Učitelja, so padale tudi na oslička, ki ga je jezdil. Toda ta osel bi bil zelo otročji in dvakrat osel, če bi mislil, da se ve to cvetje in navdušeno klicanje namenjeno njemu.
Vaš nadškof je Gospodov osliček. Te rože so kot tiste na cvetno nedeljo: za Gospoda. Njemu torej vsa čast in slava.«

JEZUIT S KITARO

Kako je postal duhovnik, je izpovedal sam (članek Božji trubadur). Ljubil je glasbo in dolgo časa je bil zborovodja. Skladatelj je postal po dolgi vožnji z motorjem iz Pariza v Toulouse. Deževalo je, veter je pihal in mrzlo je bilo ... Na moji poti so se ob cesti pobliskavala razsvetljena okna hiš. Molil sem za stanovalce, zlasti za mlade ... kajti na poti nisem bil sam.

V Toulousu je nastala popevka o dobrem Bogu – Seigneur, mon Ami (Prijatelj, moj Bog). On je bil tisto noč z njim.
Kmalu se je drobni jezuitski pater s kitaro pojavil čisto sam pred reflektorji na odru velike pariške dvorane. Z odra spreletajo nenavadne silnice. Pet tisoč poslušalcev poje refrene njegovih božjih popevk ...
Do leta 1960 je prodanih že več kot milijon njegovih gramofonskih plošč. Gostovanje v 12 državah, čez 60 pisem dnevno ... Z zaslužki svojih koncertov kupi 40 džipov za sobrate misijonarje.
»Molite zame, da ne bi postal prevzeten. Na mojo kitaro igra oin po mojih ustih poje – Gospod Jezus.«

ŠPORT

Ne živi človek samo od nogometa

Ni športnika, ki ne bi poznal najboljšega nogometaša na svetu Pelea. Njegovo pravo ime je Edson de Nascimento, najboljši nogometaš najboljšega nogometnega kluba na svetu Santosa in Brazilije, svetovnega prvaka na Švedskem 1958 in v Čilu 1964 in isto pričakuje na svetovnem prvenstvu v Londonu 1966. Kadar nastopa Pele, so do zadnjega kotička polni tudi največji stadionu sveta kot Maracana, ki lahko sprejme do 2000.000 gledalcev. On je idol brazilskih mas. In ne samo brazilskih.

Tudi tisti, ki se za šport ne zanimajo, radi gledajo svojega narodnega junaka. Reporterji ga obkrožajo, da bi za svoj list dobili kakšno njegovo izjavo ... Nedavno je v Santiagu (Čile) izšla bogata ilustrirana 134 številka lista Gol y gol. Na dveh straneh je reportaža o Peleju. Od štirih slik ga ena kaže, kako v beli obleki kleči pred oltarjem zelo lepe cerkve v svojem mestu Santosu in moli. O njem piše, da ni šel po poti mnogih drugih športnikov, ki so uspeli. Popularnost velik zaslužek in zunanji sijaj niso pokvarili duše tega fanta. Ostal je dober sin svojih staršev, dosleden katoličan, po duši skromen, darežljiv in velikodušen. Pod omenjeno sliko je zapisano Pelejev Bog.

PRELISTAJ Ognjišče 02_1965

VSEBINA OGNJIŠČA 02_1965

DANDER, Franz. Marijo častimo. 2,1-2.

(LELOTTE, Fernand.) O naša Gospa, mati Pomladi. 2, 2.

(BOLE, Franc.) Moj fant je brez vere - ali se lahko poročiva? 2, 3-5. Rubrika: Pismo tega meseca.

Ali more božji blagoslov priti in ostati. Ali more božji blagoslov priti in ostati nad tako družino? 2, 6. Razmišljanje o družini, kjer sta vera in Bog na zadnjem mestu.

Osel naš brat. 2, 7. Odgovor kardinala Avgusta da Silva vernikom o ponižnosti.

Zakonski par na koncilu. 2,8. Obvestilo o imenovanju zakonskega para iz Mehike za sodelavca na koncilu. - Iz Informations Catholiques Internationales. 1. V. 1965.

(ČUK, Silvester.) Sveta birma. 2, 9-10. Rubrika: Živo bogoslužje.

SVETI AVGUŠTIN. Bog ne postane večji, ker ga ti spoštuješ, ampak sam postaneš večji, če mu služiš. 2,10. Iskra.

(ČUK, Silvester.) Jezuit s kitaro. 2,11-12. Zapis o jezuitskem patru Aimé Duvalu.

DUVAL, p. Aimé. Zakaj sem postal duhovnik. 2,14-15.

DUVAL, p. Aimé. Trubadur. 2,13-14.

DUVAL, p. Aimé. Prijatelj, moj Bog. 2,16. Popevka o dobrem Bogu.

SILVA, Sanchez. Marcelino. 2,17 - 19. Povest. - Drugo nadaljevanje.

(ČUK, Silvester.) Ne živi človek samo od nogometa. Veliki Pele moli. 2,20-21. Rubrika: Ti, ki iščeš . . . ti, ki dvomiš. - Šport.

(ČUK, Silvester.) Nagradna križanka. 2, 22-23.

(LELOTTE, Fernand.) Darovanje telesa. 2, 24.

Oznanila in kronika koprske župnije. Spored božje službe. Spovedovanje. Sveta birma. Prvo sveto obhajilo. Obnova misijona. 2, 25-27.

(RAVBAR, Bojan.) Iz uredništva. 2, 28.

O, naša Gospa, mati Pomladi,
varuj te mlade duše, ki te ljubijo!
Imajo čistost izvira, toda kaj če se izvir skali?
Imajo sijaj krasnega cvetja, toda kaj če cvetje izgubi svoj sijaj?
Imajo polet škrjančka, toda kaj če se škrjanček odpove modremu nebu?

Bog ne postane večji, ker ga ti spoštuješ, ampak sam postaneš večji, če mu služiš. (sv. Avguštin)
Bog je popoln. Mi ne dodamo niti za komolec njegovi veličini niti za las njegovi moči ms tem da ga spoštujemo ali delamo dobro ... Nasprotno pa Bog ni nikoli manjši zaradi naših grehov. Ta predstava o Bogu bi bila preotročja

Darovanje telesa

O Gospod, utrdi ROKE,
ki so sprejele presvete podobe
za odpuščanje naših grehov:
naj bodo vredne vsak dan prinašati
take sadove, da bodo v slavo
tvojega božanstva!
USTNICE, ki so te slavile v svetišču:
daj, da ti bodo tudi zunaj pele slavo!
UŠESA, ki so slišala glas tvojega nauka:
daj Gospod, da bodo gluha za glasove vznemirjenja.
OČI, ki so videle tvoje neizmerno usmiljenje:
daj, Gospod, da bodo vedno imele pred seboj tudi tvoje blaženo upanje.
JEZIK, ki je klical:
»Svet! Svet! Svet! Gospod vesoljnega sveta!«
naj bo vedno pripravljen za resnico!
NOGE, ki so se bližale tebi, v tvoji cerkvi:
naj gredo ve3dno naprej v tvoji Luči!
TELO, ki je jedlo tvoje božje telo;
obnovi ga z večnim življenjem!

MARIJO ČASTIMO

Samo ena krščanska p polnost je in samo ena je pot do nje .Vsi kristjani imamo namreč en sam cilj: "Bodite popolni, kakor je popoln vaš Oče v nebesih." Kot božji otroci moramo biti vedno bolj in bolj podobni Bogu, vedno bolj moramo biti povezani z njim v popolni ljubezni.

Jezus je dejal o sebi: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« Vsako krščansko prizadevanje za popolnost je v svojem jedru hoja za Kristusom.

Smisel in vodilo vsakega zdravega in pravega Marijinega češčenja je: PO MARIJI K KRISTUSU. Kaj to pomeni?

1. Na prvem mestu prav gotovo PRAVA VERA v vse, kar nam Cerkev daje kot razodeto resnico, kot božjo besedo o Mariji. Nepotvorjena Marijina podoba je zaklad pravovernosti, kajti ni je mogoče ločiti od čistega, katoliškega, nauka o Kristusu, Bogu in človeku, o izvirnem grehu in odrešenju, o devištvu in materinstvu, o poveličanju odrešenih ljudi.

2. Iz prave in žive vere samo od sebe raste otroško češčenje božje Matere in DEJAVNA LJUBEZEN do nje. Ta ljubezen ima tako moč, da spreobrača. Sili nas, da bi čimbolj upodobili sliko Matere v sebi (samoposvečenje), obenem pa nas navaja, da bi okoli sebe širili Kristusovo, kraljestvo, ki je Marija zanj živela (apostolat).

3. Vsa ta prizadevanja podpira in hrabri VELIKO ZAUPANJE v pomoč Srednice vseh milosti„ To zaupanje se na zunaj pokaže v tem, da jo prosimo za pomoč in da se zavestno postavimo pod njeno varstvo,

Šele ko smo vse to razumeli in začeli uresničevati, lahko govorimo o pravi pobožnosti do Marije. Ni to nič sladkobnega in neživljenjskega, ampak osnovna šola vsakdanjega življenja. Marija bi bila gotovo užaljena, če bi zaradi nje ne dobil dovolj časti njen Sin. Ona nam kaže Jezusa: "Karkoli vam poreče, storite!" Dala nam je tudi zgled? "Glej. dekla sem Gospodova!«

Franz Dander DJ

pripravlja: Marko Čuk