Farno ognjišče - julij 1965

POSTOJNA – KOPER, 27. junija 1965

IZ UREDNIŠTVA

JULIJ

To je mesec žetve. Novi delavci odhajajo na prostrana polja, kjer se v vetru rahlo pozibava zrelo klasje.

To je mesec, ko se mnogi odločajo ob besedah Gospodarja, ki pravi: »Kaj delate tukaj? ... Pojdite tudi vi ...« Slišiš ta glas?

Skleni roke in moli za nove žanjce ... Temu je posvečena ta številka Farnega ognjišča.

PISMO TEGA MESECA

Dobila sem prvo plačo. Čigava je?

Sem še zelo mlada. Dobila sem službo in prinesla domov prvo plačo. V dvomu sem, kaj naj naredim. Čutim dolžnost, da prispevam za hrano in stroške, ki jih imajo starši z menoj. Rada bi pa tudi razpolagala z denarjem po svoji želji. Ali sem sama dolžna dati svojo plačo staršem, ali jo lahko zadržim in plačam samo kolikor doma porabijo zame. (Pavla)

Sama čutiš, da plača, ki si jo prinesla domov ni popolnoma tvoja. Starši te še vzdržujejo. Samo to? Ne! Družine ne smemo spremeniti v gostinsko podjetje s prenočišči, kjer plačaš, kar porabiš (in zahtevaš račun), drugo te pa nič ne briga. Razumeti moraš, da so do zdaj drugi skrbeli zate in žrtvovali svojo plačo.

V dobri krščanski družini mora veljati: vsi za enega in èden za vse! Zato še moraš čutiti eno z družino in tudi ti prispevati za stroške, ki jih imajo domači ne samo s teboj, ampak z vsemi drugimi člani družine, s tvojimi mlajšimi bratci in sestricami.

Še posebej velja to za posebne izdatke in okoliščine, če pride na primer bolezen v hišo ali če družino doleti nesreča. Družinske skrbi morajo zanimati tudi tebe. Le tako se boš naučila pozneje skrbeti na samo zase, ampak za vso svojo bodočo družino.

Nespametno in krivično bi bilo, če bi se ti sedaj čutila popolnoma neodvisna in bi potrošila ves dènar za to, kar se tebi zdi potrebno, Težko je gledati gospodično, ki ima vse po najnovejši modi, se elegantno oblači, kupuje drage torbice in čevlje in še marsikaj, doma pa mlajši. bratje in sestre nimajo niti dostojne obleke ali se mati in oče trudita in ubijata z velikimi skrbmi, kako bi se za silo pretolkli, ker jim vsega primanjkuje.

S tem pa nočem trditi, da ne smeš imeti svojih upravičenih potreb. Vsekakor se moraš oblačiti in nositi kot je primerno tvojemu poklicu. Poleg tega imaš pred »seboj bodočnost, svoje načrte in želje. Danes so redka dekleta, ki dobijo »balo" od staršev, pač pa si jo mnoge napravijo ravno v teh letih. Če razmere tvoje družine dopuščajo, si nabavi stvari, ki ti bodo koristile. (Če bi bila bolj skromna v malicah in sladkarijah, pri oblekah in frizurah, bi bilo lahko pri vaši hiši že veliko novih krožnikov, kozarcev, pribora in gospodinjskih aparatov.)

Torej vprašanje ni v tem, ali dati ves denar staršem ali ne, ampak, kako ta denar pametno porabiti. O tem se moraš pogovoriti s svojimi starši (mamo). Vseeno je, kdo bo denar hranil, ti ali mama. Imeti moraš tudi oči, da znaš osrečiti druge. Včasih je za to potrebno malo denarja, pač pa veliko pozornosti in ljubezni. Ne smeš prezreti godov svojih domačih, družinskih praznikov in obletnic ali važnih življenjskih dogodkov.

Znaj biti mamica Še preden kupuješ plenice za dojenčka. Zate je sedaj tvoja družina tvoj dom z očetom in mamo, z brati in sestrami. Znaj jih osrečiti, da boš znala osrečiti tudi svojo lastno družino, kajti nekaterih stvari se lahko naučimo samo v mladosti. Tukaj igra tvoja plača, tvoj denar, precej važno vlogo.

TI, KI IŠČEŠ ... TI, KI DVOMIŠ

Govoriti je lahko, toda ... ali Zakaj je pariška milijonarka šla v samostan?

Pred poldrugim letom so pri nas vrteli film Nuna. Mlado, bogato, izredno sposobno dekle gre v samostan. Zakaj? se sprašuje sodobni človek. To je tudi glavni problem tega film, ki je prinesel glavni igralki Audrey Hepburn največje priznanje – oskarja. Ko so dekleta pri nas videla ta izredni film, so govorile: "Nikdar ne bi šla za 'nuno' Saj ravno to je tisto, kar da misliti. Zakaj se toliki fantje in tolika dekleta odrečejo vsemu lepemu življenju, svobodi, užitkom, slavi in gredo v samostan, za duhovnika, misijonarja...? Danes kot pred 100 leti ali kot pred 2000 leti, ko so nekateri zaslišali glas: »Zapusti vse in pojdi za menoj!"

Kdo so to? Ljudje, ki so razočarani nad življenjem? Kaj pa tisti, ki so komaj začeli živeti? Razočarani nad ljubeznijo? To traja en mesec, v najslabšem slučaju eno leto, ne pa celo življenje. Razen toliko vsakdanjih slučajev, ki razburijo morda samo najožjo okolico, so prime id, ki. so vzbudili take senzacije, da so pisali o njih vsi časopisi. Ti ljudje niso nori niti neuravnovešeni niti neumni, ampak ljudje v polni življenjski sili.

Nekaj imen: CHARLES DE FOUCAULD. O njem so predstojniki zapisali? »Nima čuta dolžnosti. Lahkoživec, ki misli samo na zabavo." Leta 1880, ko je v Parizu specializirani delavec zaslužil 120 frankov na mesec, če je delal 10 ur na dan in 6 dni na teden, Foucauld potroši 4.000 zlatih frankov na mesec. Njegova največja skrb je, kako bi dobro jedel in pil ter se škandalozno zabaval z ženskami. Pri 22 letih se že proslavi kot znanstvenik. Vsi obožujejo lepega, bogatega in inteligentnega plemiča Foucaulda. Tedaj odkrije evangelij. Odreče se vsemu, postane najrevnejši redovnik in umre mučeniške smrti v Sahari med Arabci, za katere je živel. Danes stotine mladih fantov in deklet gredo po njegovi poti,

Drugo ime s DOLORES HART — filmska zvezdnica. »Dolores bo postala 'nuna'?" so govorili predlanskim v Hollywoodu. "V katerem filmu?" V resničnem filmu svojega življenja. Znani nemški časopis Spiegel je o njej pisal, da bo postala kraljica Hollywooda. Pri 24 letih je postala novinka v nekem samostanu v Conneticutu.

Isto leto je polnila stolpce časopisov novica, da je stopila v enega najrevnejših samostanov v Parizu za 'nuno' markiza Yvonne de Rosanbo, ena najbolj bogatih žena Francije. Živela je v luksuznem stanovanju v Parizu. Trikrat na teden je v svojih bleščečih sobanah gostila na stotine povabljencev. Za vsako letno dobo si je dala sešiti pri najboljših pariških modnih ustvarjalcih več kot 40 oblek. Na njeni poroki so odprli nad 3.000 steklenic šampanjca. Leta 1963 je zbrala svojo služinčad, kakih 40 ljudi, kuharje, šoferje, sobarice, vrtnarje in izjavila, da bo stopila v samostan. Na pepelnično sredo tega leta se je zadnjič oblekla v najbolj razkošne obleke, se okitila s svojim najdragocenejšim nakitom in diamanti in potrkala na vrata samostana. Čez nekaj časa se je pojavila za rešetkami samostanske klavzure oblečena v preprosto obleko iz grobe sive volne. Od takrat naprej živi v sobi, ki meri tri kvadratne metre, na golih stenah kraljuje samo križ. Sestra Marija Pavla, to je njeno novo ime, bo odslej uporabljala svoj čas samo za molitev in najbolj preprosta dela. Čistila bo pod, prala perilo, delala na vrtu in živela v neprestani tišini, kot zahtevajo pravila.

Lahko bi nadaljevali ... Sin ameriškega zunanjega ministra Johna Fostera Duliesa, ki je bil protestant, je postal katoliški duhovnik, jezuitski pater. Ameriški šahovski velemojster Lómbardy je postal redovnik trapist ...

Si kdaj v dvomih, ali je pametno verovati? Pomisli: vsi ti ljudje so dobro premislili, preden so se odločili, saj ni šlo za besede, ki so poceni, ampak za življenjske odločitve, ki zahtevajo skrajno odpoved. Tvegali so vse, ti pa tvegaj vsaj nekaj - bodi dosleden vernik! (več: prelistaj)

ŽIVO BOGOSLUŽJE

Sveto mašniško posvečenje

KDO

Po njem se nadaljuje odrešilno delo našega Odrešenika in Gospoda. Je zakrament nadnaravnega očetovstva. Duhovnik namreč krščuje - podeljuje zakrament nadnaravnega rojstva, mašuje in deli božji kruh v svetem obhajilu - ohranja nadnaravno življenje. Prejmejo ga lahko samo moški. Tega ne smemo razumeti tako, kakor da bi bile žene v božjih očeh nesposobne ali manj vredne. Ne, žene niso duhovniki zato, ker jim je Bog namenil drug poklic, ki je enako lep, poklic matere.

KAJ

Z mašniškim posvečenjem postane mlad mož duhovnik, posredovalec med Bogom in ljudmi, med člani Cerkve in Kristusom. Sveto mašniško posvečenje vtisne v duhovnikovo dušo neizbrisno znamenje, pečat (podobno krst in birma), po katerem Kristus spozna svoje duhovnike. V večnosti bo ta pečat viden vsem. – Ta zakrament se podeli fantom, ki so izpolnili 24 let in so končali pet let bogoslovnega študija in temeljite duhovne priprave. (več: prelistaj)

Z NAHRBTNIKOM V LEMENAT

Vinogradi po slovenskih tleh zorijo. Trgatev je pred vrati. Oktober 1959.

Velika hiša nasproti ljubljanske stolnice, ki jo ob vratih stražita dva velikana iz in ima nad vrati napis »VERTUTI ET MUSIS - KREPOSTI IN UČENOSTI, spet oživlja. Dolgi, svetli hodniki, ki so bili tri mesece zaviti v blažen mir, danes spet odmevajo od veselih pozdravov.

V prvem nadstropju, pri prvih vratih na desni ob vrhu stopnic si fantje podajajo kljuko. Tu je gospodar hiše - rektor bogoslovnega semenišča (ali lemenata), po domače Ata. Prad temi vrati se srečujejo z nasmejanimi Atovimi očmi stari znanci in novi, pričakovanja polni obrazi.

Tudi novi Ata že poznajo. Poleti so se oglasili pri njem, potem ko so vsaj svoji mami razodeli, da gredo jeseni v lemenat, ko so se pomenili z župnikom in napisali prošnjo svojemu škofu. Z Atom, ki je že veliko rodov lemenatarjev »dal skozi«, so se pogovorili, če so »za to«, kakšno je življenje v lemenatu

Kmalu bo čas za večerjo. Po stopnicah s počasnim korakom pride zagorel fant. Vse je prašen in poten, ramena mu teži nahrbtnik. Očitno je od nekod prikolesaril. Ustavi se pred oglasno desko nedaleč od Atovih vrat. Radovedno bere nabite liste in bere: Navodila in dnevni red za prve dni skupnega življenja ... Seznam vseh bogoslovcev ... Razpored bogoslovcev po sobah ...

Atova vrata se odpro. »Dober večer. Kaj bo lepega?» - »O, nič, tako gledam.» Ata si misli: Fant je gotovo, komu prinesel prtljago in zdaj gre proti domu, vendar se veselo pošali in pomežikne: »Ali vas zelo zanima? Se mislite vpisati? – »No, pa bi se res!« - »... pa ne mislite čisto zares?« - »Kako pa!« - »Potem pa kar z mano v sobo, da se pomeniva.«

Preberite reportažo poklica Alojzija Premrla iz Šmihela v hrenoviški fari, edinega primorskega novomašnika leta 1965 – ko je bil posvečen pri sv. Štefanu v Postojni. (več: prelistaj)

PATRIK HOČE POSTATI DUHOVNIK

Zgodba, ki jo je zapisal njegov prijatelj (Michel Lagrange)

Nisem še prišel k sebi. Če bi se to zgodilo Janezu ali Bernardu, ki sta mirna fanta, se ne bi čudil, toda Patriku ...

Vidiš tisto majhno cerkev skozi ono špranjo? Neke sobote opoldne sem vstopil vanjo, ker je močno deževalo. Ko sem vstopil, nisem nič videl- Sedel sem. Oziram se okoli in vidim, da se gori red oltarjem v zraku nekaj premika. Nekdo je splezal na lestev. Župnik je. Brska po nečem. Kmalu razumem, da popravlja večno luč. Vidim njegove bele lase. Si mora misliti, ta bela glava na lestvi!« »Ali bi šel bliže ali ne!« se vprašujem. »Morda se na elektriko pri teh letih sploh ne razume.! Pa sem si takoj spet rekel: »Kaj se vtikaš? To ni tvoja skrb. Za to luč? Čemu, ko nihče ne pride sem« Naenkrat pa kot bi me nekaj prešinilo: »Luč je tam zaradi Kristusa, Kristus pa tam zaradi ljudi.Stari župnik je na straži. Njegova tiha navzočnost je kot večna luč, ki priča. Če ta luč ugsne, Kristusa ne bo več tukaj.« Stal sem pri vratih, naslonjen na kropilnik...

PRELISTAJ Ognjišče 03_1965

VSEBINA OGNJIŠČA 03_1965

Julij. 3,1. Urednikova beseda.

(BOLE, Franc.) Dobila sem prvo plačo. Čigava je? Pavla. 3, 2-4. Rubrika: Pismo tega meseca.

BERNANOS. Če hočete ljubiti, ne hodite od ljubezni. 3, 4. Iskra.

(BOLE, Franc.) Govoriti je lahko, toda . . . Ali zakaj je pariška milijonarka šla v samostan. 3, 5-7. Razmišljanje o filmu »Nuna«. - Rubrika: Ti, ki iščeš ... ti, ki dvomiš.

(ČUK, Silvester.) Sveto mašniško posvečenje. Kdo? Kaj? Kako? Obred mašniškega posvečenja. 3, 8-12. Rubrika: Živo bogoslužje.

(ČUK, Silvester.) Z nahrbtnikom v lemenat. 3,12-15. Reportaža nekega poklica. Kako je prišel v lemenat Alojzij Premrl iz Šmihela v hrenoviški fari.

LAGRANGE, Mihael. Patrik hoče postati duhovnik. 3,15-19. Zgodba, ki jo je napisal njegov prijatelj.

SILVA, Sanchez. Marcelino. 3, 20-22. Povest. — Tretje nadaljevanje.

(ČUK, Silvester.) Nagradni liki. 3, 23-24.

Ali veš? Poglej v katekizem! 3, 24.

(RAVBAR, Bojan.) Oznanila in kronika koprske župnije. Bilo je zelo lepo. Sveta birma. Bili smo na izletu. Važno opozorilo. 3, 25-28.

PAVEL VI. Iz govora 1. marca 1964. Kakšno naj bi bilo cerkveno občestvo.

pripravlja: Marko Čuk